Kakšne so dejanske politične ambicije Zorana Stevanoviča, predsednika stranke Resnica, katera je že nekaj let premalo popularna, da bi presegla parlamentarni prag? Je Stevanovič del tiste srbske naveze, ki si želi status manjšine v Sloveniji? Bomo Slovenci tudi tokrat nasedli?
Zoran Stevanović, predsednik stranke Resnica, se že več let pojavlja na političnem prizorišču, a njegova stranka kljub glasnim nastopom in populistični retoriki ostaja pod parlamentarnim pragom. Namesto jasnega programa za razvoj Slovenije Stevanović svojo prepoznavnost gradi predvsem na provokacijah, teorijah zarote in stalnem nasprotovanju »sistemu«, brez resnih in izvedljivih rešitev. Vprašanje zato ni več, ali lahko Resnica pride v parlament, temveč čemu so ti politični nastopi sploh namenjeni.
Je pa za srbski portal Srbski ugao podal intervju in razkril svoje ambicije. Očitno Stevanoviču ni mar za slovenski narod, temveč za srbski narod. Tako je, kot je sam poudaril, potožil, da enostransko razglašena neodvisnost Kosova nima pravne podlage, ter dodal: “Če spoštujemo ozemeljsko celovitost Ukrajine, potem moramo spoštovati tudi ozemeljsko celovitost Srbije.”
Najbolj pa je Stevanovič presenetil z odgovorom, da bi podprl vsako pobudo, ki bi vodila do statusa srbske narodne manjšine v Sloveniji, saj se po njegovem mnenju s tem krepi večetnična identiteta Slovenije in izkazuje spoštovanje do ljudi, ki tukaj živijo že desetletja.
UPATI JE …
… da bo stevanović odprl oči Slovencem,
ki naivno volijo jankoviće, arsenoviće…
⬇️⬇️⬇️⬇️
KRI NI VODA! pic.twitter.com/LqDETlFH3w— Samo Glavan (@SamoGlavan) December 29, 2025
Stevanović bi tako rad obšel mednarodno pravo, ki pravi, da priseljenske skupnosti statusa manjšine po mednarodnem pravu niti ne morejo zahtevati. A pri taki politiki, ki jo imamo v Sloveniji ni nič nemogočega, če pridejo na oblast tisti, ki želijo porušiti slovensko identiteto in obstoj. Zato se pojavljajo ugibanja, ali Stevanović deluje v interesu širših regionalnih ali celo srbskih političnih navez, ki bi si v Sloveniji želele odpreti vrata do statusa manjšine in s tem posebnih političnih ter finančnih privilegijev?
Dokazov za takšne trditve sicer ni, a sama nejasnost ciljev, povezav in retorike vzbuja dvom ter kliče po večji previdnosti javnosti.