S pesmijo, žarom v očeh in rdečim nageljnom na prsih so delavci nekoč na zborovanjih po Sloveniji praznovali praznik dela, 1. maj. V bivši državi Jugoslaviji je bil prvi 1. maj praznik delavcev, na katerem so s ponosom pokazali sadove svojega dela in se veselili velikih načrtov in lepše prihodnosti.
Po tradiciji pri nas v Sloveniji na predvečer praznika kurimo kresove, postavljamo mlaje in dan začnemo z delavsko budnico. Praznik dela edini v Evropski uniji praznujemo dva dni. Sicer pa v Evropi praznik dela praznujejo dva dni še v Črni Gori, Srbiji in Ukrajini. Sindikati vztrajajo pri dvodnevnem praznovanju, medtem ko so gospodarstveniki proti. Dvodnevno praznovanje vidijo kot nepotreben strošek in motnjo, ker drugod po Evropi praznujejo le en dan.
Mednarodni praznik dela je simbol delavske solidarnosti in spomin na demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, ko je bilo ubitih šest protestnikov. Praznujejo ga v večini držav sveta.
Še danes se tega dne zavemo, katere pravice so si delavci z žrtvami, demonstracijami in zborovanji priborili: pravico do osemurnega delavnika, do odmora med delom, do letnega dopusta, ….. do dostojanstva in človekovih pravic. Praznik dela je velik praznik, saj se delovno pravna zakonodaja vse manj spoštuje, vse več je prekarnih delavcev brez vsakršnih koli pravic in veliko brezposelnih, ki za zaposlitev pristajajo na kakršne koli pogoje.