Veljal je za enega redkega še živečega predstavnika vodilne slovenske politične garniture iz časov socializma v sedemdesetih in osemdesetih letih. Umrl je Andrej Marinc.
Andrej Marinc (rojen 4. oktobra 1930 v Celju) je slovenski politik in agronom, ki je med letoma 1972 in 1978 vodil Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije (takratni ekvivalent predsednika vlade). Bil je član Komunistične partije Slovenije (kasneje Zveza komunistov Slovenije) od leta 1947 in pomemben akter v jugoslovanskem političnem sistemu.
Andrej Marinc je bil v času profesionalne politične kariere član predsedstva Skupščine Republike Slovenije in vodil Svet za varstvo ustavne ureditve, politični organ, ki je nadzoroval Službo državne varnosti (SDV). To pomeni, da je imel politično odgovornost nad delovanjem SDV. Predvsem je bil znan po tem, da je leta 1973 v eni sami uri razrešiti šefa slovenske Udbe, Eguna Conradija.
Raziskovalec Igor Omerza v svojih delih omenja, da so bili tudi voditelji, kot sta Andrej Marinc in Milan Kučan, “seznanjeni z delovanjem Udbe” – ne nujno kot zavezni sodelavci, ampak kot del politične elite, ki je obveščala ali imela pregled nad delovanjem tajne policije. Marinc je bil naveden kot član republike SRS sveta za varstvo ustavne ureditve, kjer je bil med drugimi tudi Janez Vipotnik, Mitja Ribičič, Stane Markič in drugi, ki so nadzorovali uporabo represivnih orodij, kot so tajni prisluh, poštna kontrola ter preiskavni ukrepi, vse to v sklopu delovanja SDV.
Po letu 1986, ko je njegov politični vpliv bledel, je bil tudi predsednik organizacijskega odbora tekmovanj v smučarskih skokih in poletih v Planici. Na sodišče ni bil zaradi povojnih pobojev nikoli pozvan.