Civilna iniciativa je razkrila mrežo nezakonitih mahinacij na najvišjih položajih, ki ogrožajo samo bistvo demokracije in pravne države! To ni le škandal, to je epohalni trenutek, ko se luč resnice prebije skozi temo oblasti, razgalja spletke elit in kliče k revoluciji pravičnosti!
V času, ko Slovenija stoji na križišču med preteklostjo korupcije in prihodnostjo transparentnosti, je Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) udarila z novo, osupljivo dopolnitvijo kazenske ovadbe. Tokrat je v središču pozornosti nihče drug kot aktualni predsednik vlade Robert Golob, ki ga obtožujejo sostorilstva pri zlorabi uradnega položaja v kontroverznem nakupu pravosodne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Afera, ki je že prej stresla politične temelje, počasi eskalira v pravo dramo nacionalnih razsežnosti, kjer se prepletajo nezakonita prerazporejanja proračunskih sredstev, pritiski na uradnike in sumljivi dogovori za zaprtimi vrati. CI ADSS, neodvisna skupina državljanov, ki se bori za preglednost in odgovornost, je 7. oktobra 2025 na Specializirano državno tožilstvo RS (SDT) posredovala dopolnitev k svoji prvotni ovadbi z dne 9. decembra 2024. Prvotna ovadba je ciljala na nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in finančnega ministra Klemna Boštjančiča, zdaj pa se krog osumljencev širi na samega predsednika vlade, piše portal ljudske in iniciative, ci-adss.si.
Po njihovih navedbah naj bi Golob aktivno in naklepno sodeloval pri nezakonitem nakupu stavbe, vrednem približno 7,7 milijona evrov, pri čemer je bilo 6,5 milijona evrov nezakonito črpanih iz proračunske rezerve – sredstev, namenjenih izključno za odpravo posledic naravnih nesreč.
Tu so podrobnosti škandala, ki jih razkriva omenjena in iniciativa: Od pogovorov za zaprtimi vrati do nezakonitih prerazporejanj. Afera sega v leto 2023, ko je vlada pod vodstvom Roberta Goloba sprejela odločitve, ki po mnenju CI ADSS kršijo Zakon o javnih financah in druge predpise. Kot razkriva dopolnitev ovadbe, je Dominika Švarc Pipan že februarja 2023 razpravljala z Golobom o možnem nakupu stavbe podjetja IMP, d.d., ki ni bila javno na prodaj. Elektronska sporočila in zapisniki sestankov kažejo, da je ministrica pozivala k hitrim akcijam, vključno z vključitvijo zunanjega svetovalca Andreja Omerzela, ki ni bil zaposlen na ministrstvu. Do oktobra 2023 se je fokus premaknil na stavbo na Litijski 51, ki jo je ponudilo podjetje Rajski vrt d.o.o. po ceni 1.500 evrov na kvadratni meter. Na sestanku 5. oktobra 2023 je Švarc Pipanova izpostavila, da gradnja nove sodne stavbe nima politične podpore – Golob je to jasno sporočil vrhu sodstva konec 2022. Namesto tega je zagovarjala nakup, kljub opozorilom o pomanjkanju proračunskih sredstev. Ministrica je obljubila, da bo sredstva zagotovila pri finančnem ministru in predsedniku vlade, ter naročila cenitve zemljišč v upravljanju ministrstva, da bi pokazala “ravnotežje” v proračunu.
Kritični trenutek je prišel decembra 2023: Vlada naj bi na dopisni seji 22. decembra nezakonito prerazporedila 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve na račun ministrstva za pravosodje, brez formalne vloge. Pogodba, podpisana 28. decembra 2023, je bila sestavljena na vsega štirih straneh, brez finančnih varovalk, po principu “videno-kupljeno”. Kupnina je bila plačana že naslednji dan, 29. decembra – tik pred prazniki, kar je ustvarilo časovni pritisk na uradnike. portal CI ADSS poudarja, da je Golob kot predsednik vlade soglašal s temi sklepi, kljub jasnim kršitvam 48. člena Zakona o javnih financah, ki omejuje uporabo rezerv na naravne nesreče. Ovaditelji tako trdijo, da je to sostorilstvo po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), kjer so osumljenci naklepno zaobšli predpise, da bi omogočili premoženjsko korist sebi ali tretjim osebam.
Potem pa pridejo še pritiski in grožnje: Švarc Pipanova po odstopu še vedno v igri. Dopolnitev ovadbe razkriva tudi nove dokaze: štiri mesece po odstopu februarja 2024 naj bi Švarc Pipanova iz zasebnega e-naslova pritiskala na sedanjo ministrico Andrejo Katič, Roberta Goloba in notranjo revizorko Suzano Hötzl, da ji izročijo poročilo o notranji reviziji nakupa. Grozila je s pravnimi ukrepi, če ji ne bodo omogočili vpliva na dokument, ki ji očita kazniva dejanja. CI ADSS prilaga pet e-sporočil kot dokaz suma dodatnih kaznivih dejanj, kot je pritisk na funkcionarje.
Bo tožilstvo ukrepalo? Iniciativa izraža zaskrbljenost, da SDT po prvotni ovadbi ni ukrepalo proti glavnim akterjem, temveč le proti nekaterim uslužbencem in prodajalcu. “Naši sumi so neovrgljivi in dokazani,” trdijo v CI ADSS, in pozivajo k temeljiti preiskavi. Javnost bo seznanjena z ovadbo, kar obljublja nadaljnje medijske viharje. Ta afera ni le o eni stavbi – gre za zaupanje v institucije. Bo Golobova vlada preživela ta udarec, ali bo to začetek konca? Slovenija čaka na odgovore, medtem, ko se drama nadaljuje.