Ko je Anže Logar po predsedniških volitvah, kjer so mu zvesto stali številni prostovoljci in člani stranke SDS, ustanovil svojo stranko, je to poskušal prodati kot novo, svežo, “sodelovalno” politiko. A izkazalo se je da temu ni tako. Njegovo stranko polnijo več ali manj odpadniki iz drugih strank. Še sam pa ne ve, s kom bi se spajdašil, z levimi ali desnimi.
Anže Logar je svojo stranko Demokrati poskušal prodati kot novo, svežo, “sodelovalno” politiko. V resnici pa gre za staro zgodbo o osebnih ambicijah, preračunljivosti in izkoriščanju mandata, ki ga ni dobil sam, temveč po zaslugi stranke SDS. Logar je bil namreč izvoljen na listi SDS. Ne kot neodvisni kandidat, ne kot človek zunaj sistema, temveč kot predstavnik največje opozicijske stranke, ki mu je omogočila politično kariero, medijsko prepoznavnost in poslanski stolček. A namesto da bi pošteno priznal, da je svojo politično moč zgradil na ramenih SDS, je obrnil hrbet tistim, ki so ga tja pripeljali – in začel graditi svojo osebno blagovno znamko.
Logar svoj mandat dolguje volivcem, ki so verjeli v program SDS in v smer, ki jo je ta predstavljala. Če bi bil načelen, bi mandat vrnil tistim, ki so ga izvolili v njihovem imenu. A očitno mu je udobje poslanske plače in politične pozornosti ljubše kot spoštovanje demokratičnih načel. Ko je leta 2022, kandidiral za predsednika Slovenije, mu je ob boku stala celotna stranka, prostovoljci so na stojnicah pred upravnimi enotami zbirali podpise, kot kandidata za predsednika države. Seveda brezplačno. Niso se vprašali, ali jih zebe, ali so lačni, žejni. Žrtvovali so svoj prosti čas in svoj denar. In zaradi teh ljudi, teh prostovoljcev, je bil Logar tako uspešen pri zbiranju podpisov za kandidaturo. In tudi te ljudi je z odstopom iz stranke SDS praktično izdal.
Ustanovitev stranke Demokrati, tako ne more biti izraz politične vizije, temveč osebne ambicije. Ko se politik odcepi iz stranke, ki ga je kandidirala, podpirala in vodila, ter ustvari svojo stranko ne gre za skupnost idej, temveč za projekt samopromocije. Logar svoj mandat dolguje volivcem, ki so verjeli v program SDS in v smer, ki jo je ta predstavljala. Če bi bil načelen, bi mandat vrnil tistim, ki so ga izvolili v njihovem imenu. A očitno mu je udobje poslanske plače in politične pozornosti ljubše kot spoštovanje demokratičnih načel.