Protest ateistov proti prenosom svetih maš na TV Slovenija je klaverno propadel. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Uršič Zupan, je tokrat jasno pokazala, da so te vsebina del slovenske kulturne, zgodovinske in družbene identitete, ne glede na versko prepričanje posameznikov.
V boju za “progresivnost” so ti aktivisti, ki ne hodijo v cerkev in ne verujejo preprosto pozabili na temeljna načela javnega servisa: pluralnost, spoštovanje različnosti in pokrivanje vseh delov družbe, ne samo tistih, ki glasno kričijo na družbenih omrežjih. RTV ni politični megafon in ni ideološki filter – ali vsaj ne bi smel biti. Javni servis, kot je RTV. ni namenjen skrivanju vsebin, temveč odraža raznolikost slovenske družbe. Tako kot predvaja koncerte, šport, verske oddaje, kulturne prireditve in manjšinske vsebine, mora pokrivati tudi verske obrede, ki sodijo v okvir javnega interesa.
V Programskih standardih Radiotelevizije Slovenija je v delu, ki opredeljuje delovanje v interesu javnosti, ter v odstavku o vrednotah javnega medija navedeno, da mora RTV Slovenija upoštevati tudi naslednja načela in naloge: posvečanje posebne pozornosti položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti. Tako, kot sta izpostavila, TVS pripravlja verske programske vsebine, s katerimi spremlja in posreduje informacije o položaju ter delovanju registriranih verskih skupnosti, spremlja in posreduje informacije o delovanju neformalnih duhovnih gibanj, zagotavlja prenose bogoslužij različnih verskih skupnosti.
Ateisti so se potožili, da so sami prisiljeni gledati oddaje, »ki zanje ne pomenijo nič (ali kvečjemu zelo malo) in so pogosto na meji dobrega okusa. Očitno pa niso pomislili na to, da je na daljincu rdeči gumb, ki lahko ugasne TV program, takrat, ko bi mogoče radi ateisti gledali kaj drugega.
Mogoče kakšne partizanske filme?