Na našem portalu smo tokrat opravili intervju Edito Gošnik, kandidatka za županjo občine Slov. Bistrica. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica, po duši podjetnica. Je direktorica podjetja, ki se ukvarja s svetovanjem podjetjem in občinam na področju pridobivanja državnih in evropskih sredstev. Prav tako vodi projekt Zlata ženska, ki povezuje lokalna podjetja z namenom celovito pomagati ženskam, ko so v stiski. Za kandidaturo se se odločila, ker verjame, da je Slovenska Bistrica lahko občina, v kateri se mladi vračajo, starši ne skrbijo za zdravnika in kjer ima vsaka krajevna skupnost občutek, da jo občina sliši.
Predstavitev kandidature
Odločili ste se za kandidaturo za županjo Občine Slovenska Bistrica. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?
Občina ima trdne temelje, za katere so zaslužni mnogi. Ne potrebuje prevrata, potrebuje pa nov zagon, svežo energijo in jasno vizijo: več odprtosti pri odločanju, jasne prioritete in operativno vodstvo, ki z državo sodeluje ne glede na barvo vlade, predvsem pa strateško načrtovanje in izvajanje aktivnosti, zlasti na področju migracij, digitalizacije in upravljanja občinskega premoženja. Spremembe, ki jih predlagam, so konkretne in merljive – o njih govorim v nadaljevanju.
Policijska postaja in varnost občanov
Golobova vlada je ukinila nočno delo policijske postaje v Slovenski Bistrici. Kako ocenjujete spremembe pri zagotavljanju policijske prisotnosti ponoči? Ali menite, da je varnost občanov zaradi tega slabša?
Najprej popravek izhodišča: vlada ni ukinila nočnega dela policije v Slovenski Bistrici. Policija je konec leta 2025 spremenila organizacijo dežurne službe v stavbi postaje – dežurni policist je na postaji od 6. do 19. ure, ponoči pa so policisti dosegljivi na 113, število patrulj na terenu pa se po navedbah PU Maribor ni zmanjšalo. Odločitev je operativna in jo je narekovalo pomanjkanje kadra: na postaji je bila zasedena le dobra polovica sistemiziranih mest.
To pa ne pomeni, da skrbi občanov niso upravičene. Kadrovska stiska v policiji je večletni problem, ki ga ni ustvarila ena vlada in ga tudi ena vlada ne bo rešila čez noč. Kot županja bom: okrepila delo občinskega varnostnega sosveta; od PU Maribor zahtevala redno, javno poročilo o odzivnih časih in številu patrulj na našem območju, da o varnosti govorimo s podatki; podprla zaposlovanje policistov iz lokalnega okolja (npr. s pomočjo pri stanovanjih za mlade policiste); okrepila sodelovanje medobčinskega redarstva, policije in krajevnih skupnosti na točkah, kjer ljudje občutijo največ tveganja.
Varnost ni stvar strankarskega prepira, ampak stvar sodelovanja.
Ukinitev FURS-a v Slovenski Bistrici
Finančna uprava je v preteklih letih spreminjala mrežo svojih uradov in dostopnost storitev. Kako gledate na to, da je nekdanja vlada ukinila oziroma zmanjšala prisotnost FURS-a v Slovenski Bistrici? Ali bi morala občina od države zahtevati ponovno vzpostavitev teh storitev?
Tudi tu je treba povedati, kako je bilo v resnici. Izpostave finančnega urada v Bistrici že dolgo ni več – ukinila jo je še nekdanja davčna uprava. V občinski stavbi je delovala le finančna pisarna, kjer je dvakrat tedensko uradovala ena uradnica iz Maribora. Ko je leta 2023 potekla pogodba za prostore, se je FURS odločil, da je ne podaljša, ker so ljudje storitve vse bolj urejali elektronsko.
Kljub temu razumem ljudi, predvsem starejše in tiste brez digitalnih veščin, ki jim je bila pisarna v pomoč. Namesto da bi zahtevali vrnitev urada, ki ga ne bo, bom predlagala dvoje: dogovor s FURS za občasne uradne ure ali svetovalne dneve v Bistrici, zlasti v času dohodnine in brezplačno pomoč občanom pri eDavkih in drugih e-storitvah na občini, v knjižnici ali prek društev upokojencev.
Tako ljudje dobijo pomoč tu in zdaj, ne pa obljube, ki je nihče ne more izpolniti.
Dostopnost socialnih in pravosodnih storitev
Občani so v preteklosti opozarjali tudi na spremembe pri delovanju centra za socialno delo in sodišča. Kako pomembno je, da imajo prebivalci Slovenske Bistrice dostop do teh ustanov v domačem kraju? Kaj bi kot županja storili za njihovo ohranitev oziroma boljšo dostopnost?
Dostop do teh ustanov doma je zelo pomemben – še posebej za starejše, družine v stiski in ljudi brez avtomobila. Dobra novica je, da obe ustanovi v Slovenski Bistrici delujeta: enota Centra za socialno delo na Ljubljanski cesti in Okrajno sodišče na Kolodvorski. Spremembe pri CSD so posledica vseslovenske reorganizacije iz leta 2018, ko je bistriška enota postala del CSD Maribor, a je ostala v kraju.
Kot županja bom: jasno nasprotovala vsakemu predlogu za zaprtje ali selitev teh enot, ne glede na to, katera vlada bi ga dala – spomnimo, da je delovni osnutek zakona o sodiščih leta 2022 predvideval ukinitev okrajnih sodišč; z občinskimi prostori in infrastrukturo pomagala, da enote ostanejo v centru, dostopne tudi gibalno oviranim; s CSD in nevladnimi organizacijami okrepila terensko delo v oddaljenih naseljih, kjer ljudje do pomoči najteže pridejo.
Urgentni center – Slovenska Bistrica ali Slovenske Konjice?
V preteklem obdobju so se pojavljale ideje nekdanje Golobove vlade glede umestitve oziroma organizacije urgentne zdravstvene oskrbe namesto v Slovensko Bistrico, v Slovenske Konjice. Kako ste spremljali to dogajanje? Ali podpirate predlog vlade Janeza Janše k ponovni vzpostavitvi urgentnega centra v Slovenski Bistrici in kakšno vlogo bi morala pri tem odigrati občina?
O dogajanjih v povezavi z SUC-om sem se podrobno podučila, zato naj povem dejstva. Urgentnega centra v Slovenski Bistrici ni bilo niti ni bil v preteklosti predviden v nobenem uradnem dokumentu, zato ne gre za »ponovno vzpostavitev«. Ministrstvo za zdravje je v prejšnjem mandatu (2022-2026) predlagalo skupni satelitski urgentni center (SUC) za Bistrico in Konjice, dogovor o lokaciji pa je na sestanku županov z ekipo ministrstva v Slovenskih Konjicah aprila 2024 prepustilo občinama ustanoviteljicama. Nekaj časa se je govorilo o Tepanju, čemur smo v Bistrici upravičeno nasprotovali, saj 37.000 prebivalcev našega območja potrebuje pomoč bližje.
Ker sta bila oba župana neaktivna in sta odločitev prelagala na državo oziroma ministrstvo, je bil na pobudo lokalnih odborov Gibanja Svoboda Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice decembra 2025 pod okriljem Ministrstva za zdravje sklican operativni sestanek. Na njem so sodelovali župani vseh občin upravnih enot Slovenske Konjice (Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje) in Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica, Makole), vodstvi obeh zdravstvenih domov, predsednika obeh lokalnih odborov GS ter ekipa ministrstva pod vodstvom državnega sekretarja Denisa Kordeža. Vsi prisotni so se strinjali z naslednjimi zaključki:
Občina Slovenske Konjice v prostorskih aktih nima predvidene lokacije za SUC. Umestitev SUC na lokaciji Tepanje ob izvozu iz avtoceste v kratkem časovnem roku ni mogoča. Občina Slovenska Bistrica lahko SUC izvede s preureditvijo in dograditvijo novozgrajenega prizidka zdravstvenega doma. Kot edina možna varianta se izbere lokacija v Slovenski Bistrici. Ministrstvo ima na razpolago sredstva za takojšen podpis pogodbe in začetek del. Kakovost zdravstvenih storitev se mora po investiciji v SUC izboljšati tako v Slovenski Bistrici kot v Slovenskih Konjicah, zato se bosta strokovni vodstvi obeh zdravstvenih domov nemudoma sestali z ekipo ministrstva v Ljubljani in dorekli podrobnosti.
Napoved novega ministra za zdravje, da bo nadaljeval začrtano delo prejšnje vlade in da bo Bistrica dobila lasten satelitski urgentni center, brez zadržkov pozdravljam. To je dobro za ljudi in to je pomembnejše od tega, katera vlada je odločitev sprejela.
Napoved pa še ni Center. Občina mora zdaj: poskrbeti, da se vladne namere in financiranje res uresničita, z jasnim rokom; skupaj z zdravstvenim domom pripraviti prostore in projekt; rešiti najtežje vprašanje – zdravnike in reševalce. Brez kadra ostane center le tabla na vratih, zato bom kot županja ponudila stanovanja in druge spodbude za zdravstveno osebje.
Edita Gošnjak
Zdravstvena oskrba občanov
Kako bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev v občini? Se občani po vašem mnenju soočajo s predolgimi čakalnimi dobami, pomanjkanjem zdravnikov in težavami pri dostopu do osebnega zdravnika?
Da, čakalne dobe in iskanje osebnega zdravnika so za mnoge občane resničen problem, kot drugod po Sloveniji. Občina Slovenska Bistrica je bila kot največja lastnica Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica v preteklosti pri upravljanju preveč neaktivna, kar se je kazalo v številnih kadrovskih in organizacijskih težavah pri delovanju zdravstvenega doma. To bom spremenila.
Občina sistema zdravstva ne vodi, kot ustanoviteljica zdravstvenega doma pa lahko naredi veliko:kadri: občinska stanovanja, štipendije za študente medicine in zdravstvene nege z obveznostjo dela v našem zdravstvenem domu, pomoč pri vrtcu za družine zdravnikov; dostop: prevozi za starejše do zdravnika (prostovoljski ali občinski prevozi), ki jih je mogoče razširiti; pregled: redno spremljanje, koliko občanov nima osebnega zdravnika, in javna objava podatkov.
7. Gospodarstvo in nova delovna mesta
Slovenska Bistrica ima pomembno industrijsko in obrtno tradicijo. Kako bi privabili nove investitorje, podprli domače podjetnike in ustvarili dodatna delovna mesta?
Naša industrijska tradicija – od aluminijske in živilske industrije do številnih obrtnikov – je velika prednost, ki jo moramo nadgraditi z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo. Moje prioritete: prostorski načrt: nujna priprava občinskega prostorskega načrta (OPN), pri katerem Bistrica močno zaostaja za zakonsko predpisanimi aktivnostmi in roki, ter na tej podlagi priprava dokumentacije za širitev industrijske cone in območij, primernih za umestitev posameznih dejavnosti; pripravljena zemljišča: komunalno opremljene poslovne cone, da investitor ne čaka leta na dovoljenja; hitra občinska vrata: ena kontaktna oseba na občini za vsakega investitorja in jasni roki za občinska soglasja; podpora domačim: sofinanciranje za mlade podjetnike in obrtnike, sodelovanje z obrtno zbornico in lokalnimi podjetji pri štipendijah za poklice, ki jih potrebujejo; evropska sredstva: sistematično prijavljanje na razpise za podjetništvo, energetiko in digitalizacijo.
Delovna mesta ustvarjajo podjetja, občina pa mora biti partner, ki jim ne stoji na poti.
Mladi in stanovanjska problematika
Veliko mladih si zaradi visokih cen nepremičnin težko zagotovi lastno stanovanje. Kakšne konkretne ukrepe bi kot županja sprejeli za gradnjo dostopnih stanovanj in preprečevanje odseljevanja mladih?
Odseljevanje mladih je ena največjih dolgoročnih groženj občini. Poleg stanovanjske problematike moramo za to urediti tudi razvojno in migracijsko politiko občine. Konkretni stanovanjski ukrepi: javna najemna stanovanja: gradnja občinskih najemnih stanovanj skupaj s Stanovanjskim skladom RS, ki za to ponuja ugodna sredstva – cilj 20 stanovanj v prvem mandatu; zemljišča: občinska zemljišča za gradnjo dostopnih stanovanj in komunalno opremljene parcele za mlade družine po ugodnih pogojih; obstoječi fond: spodbude za obnovo praznih stavb in stanovanj v mestnem jedru in vaseh; prednost lokalnim: pri dodeljevanju upoštevati mlade, ki tu delajo, in kadre, ki jih občina potrebuje (zdravniki, vzgojitelji, policisti).
Pri dodeljevanju novih stanovanj se lahko zgledujemo po Mestni občini Ljubljana, ki je s pogoji razpisa stanovanja usmerila k mladim družinam, ki v občini živijo že daljše časovno obdobje (najmanj pet let).
Stanovanje je prvi pogoj, da mlad človek ostane doma.
Ceste in prometna infrastruktura
Prebivalci posameznih naselij pogosto opozarjajo na slabo stanje cest, pločnikov in druge infrastrukture. Katere prometne investicije bi bile vaše prednostne naloge?
Občina ima zelo veliko kilometrov lokalnih cest, zato denarja nikoli ne bo dovolj za vse naenkrat. Prav zato potrebujemo jasen in javen vrstni red. Moje prioritete: varnost pešcev in otrok: pločniki, osvetlitev in prehodi ob šolskih poteh ter skozi naselja ob prometnih cestah (npr. prehod čez cesto na Klopcah, nova avtobusna postaja na Zgornji Polskavi); večletni načrt obnove cest: objavljen seznam, katera cesta pride na vrsto in kdaj, pripravljen skupaj s krajevnimi skupnostmi; državne ceste: odločnejše zahteve do Direkcije za infrastrukturo za odseke, ki so v pristojnosti države (npr. protihrupna zaščita ob avtocesti skozi Slovensko Bistrico, krožišče pri gostišču Golob na Spodnji Polskavi); kolesarske povezave med mestom in okoliškimi naselji.
Občani morajo vedeti, kdaj bo njihova cesta urejena, in ne izvedeti tega tik pred volitvami.
Podeželje in razvoj krajevnih skupnosti
Občina Slovenska Bistrica ni samo mesto, ampak tudi številna okoliška naselja. Kako bi zagotovili enakomeren razvoj mesta in podeželja? Ali menite, da so nekatere krajevne skupnosti danes zapostavljene?
Slovenska Bistrica je ena največjih občin v državi in večina njenih naselij je zunaj mesta. Je tudi ena redkih občin, kjer se večina lokalnih investicij v ceste izvede prek krajevnih skupnosti. Manjka pa celovita analiza stanja in prednostna lista investicij s časovno in finančno dinamiko.
To želim spremeniti. Vsaka krajevna skupnost mora vedeti, kaj jo čaka in zakaj: celovita analiza stanja in prednostna lista investicij s časovnico in finančnim načrtom, pripravljena skupaj s krajevnimi skupnostmi; pregledna merila: jasen ključ za delitev investicij med krajevne skupnosti, ki ga lahko vsak preveri; večji lastni proračuni krajevnih skupnosti za manjša dela, o katerih najbolje odločajo ljudje sami; participativni proračun: del sredstev, o katerem glasujejo občani; osnovna oskrba na podeželju: internet, javni prevoz, voda in kanalizacija.
Kot županja bom redno prisotna na zborih krajanov, ne le ob otvoritvah.
Občinski proračun in poraba denarja
Kako ocenjujete dosedanje upravljanje občinskega proračuna? Kje vidite možnosti za racionalnejšo porabo javnega denarja in večjo preglednost občinskih investicij?
Občina ohranja visok investicijski tempo, kar je treba priznati. Vprašanje pa ni le, koliko se investira, ampak ali ljudje vedo, zakaj prav ta projekt, koliko je stal in kaj prinese. Predlagam: javni pregled investicij: spletni seznam vseh večjih projektov z vrednostjo, izvajalcem, rokom in dejanskimi stroški; pregled po županski menjavi: neodvisen pregled večjih pogodb in obveznosti, da novo vodstvo začne z jasno sliko; prednost projektom z več viri: pri vsaki investiciji najprej preveriti evropska in državna sredstva; ustvariti podporno in ugodno okolje za zasebne investitorje; neodvisen nadzor: strokovni nadzor nad občinskimi investicijami mora biti neodvisen, izvajalci pa izbrani na podlagi javnih razpisov; stroški delovanja: poleg investicij spremljati tudi stroške vzdrževanja, ki jih nove stavbe prinesejo v prihodnjih letih; aktivno upravljanje premoženja: občina mora začeti aktivno upravljati svoje premoženje, zlasti nepremičnine in lastniške deleže, npr. v Bistriških lekarnah, Komunali Slovenska Bistrica in drugje.
Komunalni prispevki in položnice
Občane zanimajo predvsem konkretni stroški življenja. Bi kot županja preverili višino komunalnih prispevkov, cen občinskih storitev in drugih dajatev? Kje vidite možnosti za razbremenitev gospodinjstev?
Da, vse občinske dajatve bom preverila. Pri tem bom poštena: cene komunalnih storitev (voda, kanalizacija, odpadki) se po zakonu oblikujejo na podlagi dejanskih stroškov, zato jih ni mogoče znižati s podpisom. Lahko pa izvedemo panožni benchmarking: primerjamo produktivnost in cene naših izvajalcev s primerljivimi izvajalci v drugih občinah ter preverimo, ali so njihovi stroški upravičeni; preprečimo nesmotrno razmetavanje javnega premoženja, kot je bila gradnja nadstandardne upravne stavbe komunalnega podjetja z zadolževanjem, ki se bo odrazilo v višjih položnicah; prilagodimo komunalni prispevek tako, da mlade družine pri prvi gradnji ali obnovi bremeni manj; izkoristimo občinske olajšave pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za ranljive skupine; vlagamo v učinkovitejše sisteme (manj izgub vode, energetska učinkovitost javnih stavb), kar dolgoročno znižuje stroške za vse.
Obljube o nižji položnici brez kritja bi bile neodgovorne; konkreten pregled in ciljane olajšave pa so izvedljivi.
Kultura, šport in društveno življenje
Slovenska Bistrica ima številna aktivna društva, športne klube in kulturne ustvarjalce. Kako bi izboljšali pogoje za njihovo delovanje in ali menite, da občina namenja dovolj sredstev društvom?
Bistrica je zadnja leta veliko vlagala v športno infrastrukturo, v kulturne objekte pa precej manj. Zato bo ena od prioritet mojega mandata izgradnja večnamenskega kulturnega objekta. Na področju športne infrastrukture pa Bistrica nujno potrebuje še pokritje bazena, razsvetljavo nogometnega stadiona z atletsko stezo in center borilnih veščin.
Pri financiranju programov prek javnih razpisov je občina naredila premalo, sredstva pa je delila precej neuravnoteženo. Brez finančne podpore ni realno pričakovati kakovostnih ali vrhunskih vsebin ne na športnem ne na kulturnem področju.
Društva so hrbtenica naše skupnosti – od gasilcev do športnih klubov in kulturnih skupin. Večina dela tam temelji na prostovoljcih, zato jim mora občina olajšati delo, ne ga oteževati: predvidljivo financiranje: razpisi pravočasno, z večletnim okvirom, da društva lahko načrtujejo; manj birokracije: enostavnejši obrazci in poročila za manjše zneske; prostori in objekti: načrt vzdrževanja športnih in kulturnih objektov po vsej občini, ne le v mestu; otroci in mladi: dodatna podpora programom, ki vključujejo otroke ne glede na zmožnosti staršev.
Ali je sredstev dovolj? Danes ne. A tudi ko jih bo več, jih za vse želje ne bo nikoli, zato je ključno, da so merila jasna in pravična.
Odnos do države in sodelovanje z vlado
Slovenska Bistrica potrebuje sodelovanje z državo, ne glede na to, kdo je na oblasti. Kako bi kot županja zastopali interese občine pri državni vladi in kako bi z vlado sodelovali?
Popolnoma se strinjam: občina mora sodelovati z vsako vlado. Nisem strankarsko opredeljena, podpira pa me stranka, ki je danes v opoziciji, in prav zato lahko verodostojno rečem, da bom z vlado sodelovala korektno in brez strankarskih očal. Ko vlada sprejme dobro odločitev za Bistrico, kot je napoved satelitskega urgentnega centra, jo bom podprla. Ko bo odločitev slaba, bom to povedala z argumenti.
Konkretno bom: skupaj s poslanci iz našega okraja, ne glede na stranko, pripravila seznam prioritet občine do države, povezovala sosednje občine (Poljčane, Makole, Oplotnica), ker imamo skupaj večjo težo; skrbela, da so projekti pripravljeni kakovostno in pravočasno, saj država in EU denar najlažje dodelita tistim, ki imajo projekt v predalu.
Prvih 100 dni in vaša obljuba volivcem
Če boste izvoljeni za županjo, katere tri konkretne stvari boste najprej uredili? In kaj bi sporočili občankam in občanom, ki se odločajo, komu zaupati vodenje Slovenske Bistrice za naslednja štiri leta?
V prvih 100 dneh bom: Zdravje: z ministrstvom in zdravstvenim domom podpisala terminski načrt za satelitski urgentni center in sprejela paket spodbud za zdravnike. Preglednost: objavila javni seznam vseh občinskih investicij in večletni načrt obnove cest, pripravljen s krajevnimi skupnostmi. Mladi: zagnala občinski stanovanjski program z določeno lokacijo in vlogo pri Stanovanjskem skladu. Premoženje: začela aktivno in načrtno upravljati občinsko premoženje.
Občankam in občanom pa sporočam: ne obljubljam čudežev, obljubljam delo, ki ga boste lahko preverili. Vsako leto boste dobili jasno poročilo, kaj sem naredila in česa še ne. Slovenska Bistrica si zasluži vodstvo, ki je doma v vseh njenih krajih in ki zna obljube spremeniti v rezultate.
