Električna mobilnost je lep ideal na papirju, v praksi pa lahko hitro pokaže svojo bolj surovo plat. Prav zato se je skupina voznikov, znana kot “štirje pingvinčki”, podala na teren in v enem dnevu preizkusila kar 19 polnilnic v Štajerski in Prekmurju. Namen je bil preprost: preveriti, kakšno je dejansko stanje javnih polnilnih mest in ali lahko povprečen voznik v praksi računa na zanesljivo polnjenje.
Preverili so postaje različnih upravljavcev, od trgovskih centrov do občinskih postajališč. Rezultati pa niso bili vedno takšni, kot bi si električni vozniki želeli.
Začetek v Lendavi: hitro polnjenje, ki ni niti približno hitro
Prvi postanek je bil pri Lidlu v Lendavi. Hitro polnilno mesto, ki bi moralo zagotavljati visoke moči, ni šlo čez 40 kW. Za vozila, ki na hitrih polnilnicah zmorejo dvakrat ali trikrat več, je to precejšen korak nazaj.
Počasna 22-kilovatna polnilnica je delovala brez težav. Za voznika, ki potuje, je razlika med 40 kW in 120 kW lahko ura dodatnega čakanja.
Pozitivna presenečenja: brezplačno polnjenje in nizke cene
K sreči ni bilo vse slabo. Ekipo so pozitivno presenetile:
– brezplačna polnilnica pri Ocean Orchids v Dobrovniku
– izredno ugodna polnilnica pri Sparu v Beltincih, kjer ura polnjenja stane 0,50 €
Takšne postaje dokazujejo, da je lahko polnjenje tudi cenovno prijazno in enostavno.
A hkrati postavljajo vprašanje: zakaj lahko nekdo ponudi stabilno in brezplačno storitev, drugje pa se uporabnik bori že z osnovnim postopkom avtorizacije?
Težave na terenu: od nedelujočih terminalov do neuspešnih avtorizacij
Nekaj polnilnic je na terenu pokazalo pomanjkljivosti, ki jih pri tako osnovni infrastrukturi ne bi smelo biti. Nekatere postaje sploh niso dovolile začetka polnjenja, druge so se ustavile že pri prvem koraku – pri poskusu avtorizacije.
Najpogostejše težave, ki jih je ekipa opazila:
– terminal za plačevanje ni deloval, zato ni bilo mogoče aktivirati polnjenja
– avtorizacija prek kartice ali aplikacije ni uspela
– uporabnik je moral poskusiti več različnih načinov, da bi sploh zagnal polnilnico
– nekatere polnilnice so zahtevale ponovni poskus, ker transakcije niso bile sprejete
Gre za težave, ki jih voznik ne more predvideti. To povzroči izgubo časa, predvsem pa znižuje zaupanje v EV infrastrukturo. Ko se mora uporabnik ukvarjati s tem, ali bo postaja sploh delovala, mobilnost izgubi svoj čar.
Kaj pravi test v širšem kontekstu
Test 19 lokacij ne predstavlja celotne Slovenije, pokaže pa realen vzorec. Nekje polnilnice delujejo odlično, so cenovno ugodne in uporabniku prijazne. Drugje je izkušnja podobna vožnji z vozilom, ki se med potjo odloči, da bo vžgalo samo na treh svečkah.
Za množični prehod na električna vozila mora biti polnilna infrastruktura:
– zanesljiva
– enostavna
– dostopna
– cenovno predvidljiva
Trenutno smo še daleč od tega standarda. A test “štirih pingvinčkov” ponuja nekaj optimizma: tam, kjer je volja in pravi upravljavec, polnilnice delujejo vrhunsko.
Preizkus 19 polnilnic v Štajerski in Prekmurju jasno pokaže, da ima Slovenija potencial izjemne EV infrastrukture, a tudi preveč “slabih jabolk”, ki kvarijo celotno izkušnjo. Dokler bodo vozniki na posameznih postajah izgubljali čas z nedelujočimi terminali in nestabilno močjo, bo električna mobilnost za marsikoga ostala preizkus potrpežljivosti.
“Štirje pingvinčki” napovedujejo, da to ni bil njihov zadnji test. In prav je tako — nekdo mora povedati, kako je v resnici na terenu.
Celoten članek in podrobnejšo izkušnjo “pingvinčkov” na posameznem polnilnem mestu najdete na: dems.si