Državni zbor je danes potrdil Simono Drenik Bavdek za novo varuhinjo človekovih pravic, s tem pa odprl eno najbolj kontroverznih poglavij v slovenski politiki zadnjih let. Drenik Bavdek je prejela 62 poslanskih glasov, kar je zadostovalo za dvotretjinsko večino, potrebne za imenovanje na to prestižno funkcijo. A ostaja grenak priokus.
Na papirju je kandidatka videti kot prototip sodobne publicistke in pravne stroke: doktorica pravnih znanosti, docentka za ustavno in mednarodno pravo ter dolgoletna sodelavka institucije varuha človekovih pravic, kjer je delovala kot pomočnica vodje centra za človekove pravice in soustvarjala mednarodne projekte ter publikacije. A v praksi?
nad njenim imenovanjem ne moreta biti tiho ne politika ne javnost — zlasti zaradi afere, ki seže več kot desetletje nazaj. Širši javnosti ni neznana iz ene najbolj odmevnih prisluškovalnih afer slovenske politične zgodovine v povezavi z arbitražnim postopkom med Slovenijo in Hrvaško.
V začetku leta 2015 je prišlo do razkritja, da so hrvaški obveščevalci prisluškovali njenim komunikacijam s slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem, kar je sprožilo mednarodni škandal. V objavljenih prisluhih sta med drugim razpravljala o taktičnih zadevah v arbitražnem postopku — kar je ob visokih pravnih standardih in pravilih tajnosti v takšnih postopkih pomenilo več kot le kršitev protokola.
Posledice tega prisluškovalnega incidenta so bile daljnosežne: Hrvaška je izstopila iz arbitražnega procesa, danes pa spor še vedno vpliva na odnose med državama in na implementacijo odločb arbitražnega sodišča.
Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je kasneje preiskovala okoliščine zadeve in v javnem poročilu med drugim izpostavila, da Drenik Bavdek pri komunikaciji ni ravnala skladno z obveznostmi glede tajnih podatkov in varovanja procesnih pravil.
Drenik Bavdek je sklep o svoje vloge v aferi označila za politizacijo, ob tem pa vztrajala, da je delovala v skladu z usmeritvami in pozicijami institucij, ki so jo usposabljale.
Čeprav Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ni našel dokazov zlorabe položaja ali nevestnega dela ter je arbitražno sodišče kasneje ocenilo, da njene napake niso ogrozile nadaljnjega dela sodišča, afera ostaja zibelka očitkov in političnih spopadov, ki se vlečejo še danes.