Jutri se bo tudi uradno zaključilo eno najbolj turbulentnih političnih obdobij v samostojni Sloveniji. Vlada Roberta Goloba zapušča oblast po mandatu, ki so ga zaznamovale številne afere, kadrovski spori, očitki o političnih pritiskih ter vse večje nezadovoljstvo državljanov zaradi višjih življenjskih stroškov.
Golobovo vlado zaznamovale afere
Ko je leta 2022 na oblast prišla 15. vlada Republike Slovenije pod vodstvom Roberta Goloba, je volivcem obljubljala drugačno politiko, večjo transparentnost in prekinitev s praksami preteklosti. Namesto tega so mandat zaznamovale številne afere, kadrovski pretresi, očitki o političnih pritiskih in sporna poraba javnega denarja.
Med najbolj odmevnimi primeri je bila afera okoli domnevnega vplivanja na kadrovanje v policiji. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je javno opozarjala na politične pritiske, Komisija za preprečevanje korupcije pa je kasneje ugotovila kršitve načel integritete predsednika vlade pri komuniciranju glede kadrovskih vprašanj v policiji.
V javnosti je močno odmeval tudi nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Posel je sprožil politični vihar, odstop pravosodne ministrice in številna vprašanja o vrednosti nepremičnine ter odgovornosti pri porabi davkoplačevalskega denarja. Med največje finančne afere mandata mediji uvrščajo tudi zgodbo o tisočih prenosnikih, ki so dolgo časa ostali v skladiščih, ter več infrastrukturnih projektov z občutno višjimi stroški od prvotnih napovedi. Vlado so zaznamovale tudi laži predsednika vlade, še posebej o obljubljenih 100 montažnih hišah na mesec ob poplavah.
Mandat je spremljala tudi izjemna kadrovska nestabilnost. Vlado je predčasno zapustilo več ministrov, med njimi notranja ministrica, ministrica za javno upravo, ministrica za digitalno preobrazbo ter pravosodna ministrica. Takšna fluktuacija kadrov je postala ena od značilnosti Golobove ekipe.
Opozicija je vladi očitala tudi povečevanje davčnih obremenitev, višje življenjske stroške ter številne neizpolnjene predvolilne obljube. Kritiki poudarjajo, da so številne reforme ostale nedokončane, medtem ko je vlada več energije porabila za politične spore kot za reševanje ključnih razvojnih vprašanj države.
Ne glede na politične preference pa ostaja dejstvo, da bo mandat Roberta Goloba v zgodovini slovenske politike zapisan kot eden najbolj turbulentnih. Od sporov znotraj koalicije, menjav ministrov in afer do očitkov o političnih pritiskih – obdobje med letoma 2022 in 2026 je močno zaznamovalo slovenski politični prostor in pomembno vplivalo na zaupanje državljanov v politiko.
Prihaja nova vlada, že četrtič pod vodstvom Janeza Janše
Ministri iz vrst SDS bodo: Franci Matoz (notranje zadeve in javna uprava), Andrej Šircelj (finance), Tone Kajzer (zunanje in evropske zadeve), Ignacija Fridl Jarc (kultura), Polona Rifelj (okolje in prostor) in Suzana Lep Šimenko (Slovenci v zamejstvu in po svetu).
Ministri iz vrst Nove Slovenije in stranke Fokus: Jernej Vrtovec (infrastruktura in energetika), Janez Cigler Kralj (kmetijstvo), Mateja Ribič (demografija, družina, socialne zadeve), Valentin Hajdinjak (obramba) in Monika Kirbiš Rojs (lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj).
Ministri iz vrst Demokratov: Anže Logar (gospodarstvo in delo) Tadej Ostrc (zdravje) in Mihael Zupančič (pravosodje).
V novi vladni ekipi, ki jo je predlagal Janša, je tako 15 ministrov. Ko bodo jutri na izredni seji Državnega zbora poslanci prižgali zeleno luč četrti vladi Janeza Janše, bo sledila še zaprisega ministrov pred državnim zborom. Kmalu za tem naj bi se na prvi seji sestala tudi nova vlada, ki bo imela na dnevnem redu že prve pomembne kadrovske odločitve.