Ko medij Večer, ki pogosto pridiga o kulturi dialoga in sovražnem govoru, objavi kolumno s pozivom k »pospravljanju« političnih nasprotnikov, potem lahko vidimo, da jim je zadeva dobesedno ušla iz rok in se ne morejo več pretvarjati, da so neodvisni medij.
V Sloveniji smo v zadnjih letih poslušali nešteto predavanj o sovražnem govoru, kulturi dialoga in odgovornosti javne besede. Mediji so bili med najglasnejšimi kritiki, kadar je kakšen politik uporabil ostrejši izraz ali neprimerno metaforo. Toda očitno se merila čudežno spremenijo, ko takšne besede prihajajo iz njihovih lastnih vrst.
Kolumnist Marko Crnkovič je v Večeru zapisal stavek, ki je dvignil veliko prahu: “Predsedničina izjava je sicer letela na lažnivega in goljufivega resničarja Borisa Mijiča, vendar bi bilo po mojem dobro pospraviti vseh pet Resničinih poslancev.”
Kolumnist ima sicer pravico do ostrega mnenja. Lahko kritizira politike, stranke in njihove odločitve. Toda ko začne uporabljati besednjak o “pospravljanju” izvoljenih predstavnikov ljudstva, se postavlja vprašanje, ali je še ostal v okvirih odgovornega javnega diskurza. Predvsem pa to, kaj je mislil z besedo “pospraviti”?
Izraz »pospraviti« ima v Sloveniji boleč zgodovinski pomen. Številni zapisi in pričevanja govorijo o tem, kako so bili po vojni ljudje »pospravljeni« v Hudi jami, Kočevskem rogu in na drugih prikritih moriščih. Zato je skrajno neprimerno in neodgovorno, da se takšna beseda uporablja v političnih obračunih ali kot metafora za politične nasprotnike.
Ne le “zaustaviti”, na @vecer tudi pravijo, da bi vas bilo “dobro pospraviti”. Vseh 5 iz @resni_ca. 😉 https://t.co/1NBcRS2jdA pic.twitter.com/7cG59fQvIR
— BojanPožar (@BojanPozar) July 19, 2026
