Prvih šest mesecev letošnjega leta je slovenski državni proračun končal z 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko so se proračunski odhodki približali devetim milijardam evrov. Kakšen bi bil šele primanjkljaj, če bi vlado še naprej vodil Robert Golob?
Podatki Ministrstva za finance, objavljeni v publikaciji Javnofinančna gibanja, kažejo, da so prihodki države sicer še naprej rasli, vendar občutno počasneje od izdatkov. Takšno gibanje pomeni nadaljnje poglabljanje primanjkljaja in večje zadolževanje države. Državni proračun je v prvem polletju zbral 7,7 milijarde evrov prihodkov, kar je 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Toda odhodki so narasli za kar 12,3 odstotka in dosegli skoraj devet milijard evrov.
Za izplačilo pokojnin za enkrat ni strahu. Prihodki in odhodki pokojninske blagajne so v prvem polletju dosegli približno 4,5 milijarde evrov, kar pomeni okoli šest odstotno rast glede na leto prej. Prispevki zaposlenih so se povečali za 6,8 odstotka, medtem ko so se izdatki za pokojnine zvišali za 6,7 odstotka, predvsem zaradi redne in izredne uskladitve pokojnin. Čeprav sistem trenutno ostaja finančno stabilen, demografski trendi in staranje prebivalstva še naprej povečujejo dolgoročne pritiske na pokojninsko blagajno. Piše Domovina.je
Proračunski podatki za prvo polovico leta predstavljajo predvsem odraz politik prejšnje vlade. Nova izvršna oblast je tako prevzela javne finance z visokim primanjkljajem, skoraj devetimi milijardami evrov odhodkov in javnim dolgom, ki presega 42 milijard evrov. Pred njo bo zahtevna naloga: ohraniti financiranje zdravstva, pokojnin in socialnih programov, hkrati pa postopno zmanjšati primanjkljaj in preprečiti nadaljnjo rast zadolženosti države. Prav uspešnost na tem področju bo eden ključnih pokazateljev gospodarske politike v prihodnjih letih.
Dobro bi bilo tako Roberta Goloba tudi v bodoče odpeljati čim dlje od financ.
