Ustavno obtožbo zoper predsednico republike Natašo Pirc Musar po neuradnih informacijah TVS pripravlja nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek.
V prometni nesreči predsednice države, ki se je zgodila v petek, 31. julija 2026, v predoru Kastelec na primorski avtocesti, je bila kot njena sopotnica udeležena tudi ruska državljanka, kar bi lahko ogrožalo nacionalno varnost Slovenije.
V uradu predsednice z morebitno ustavno obtožbo niso seznanjeni, jih pa ne preseneča. Po njihovih navedbah so obtožbe neutemeljene, saj ima ta oseba dvojno državljanstvo, ob ruskem ima od leta 2016 tudi slovenski potni list, je poročala TVS. Predlog ustavne obtožbe lahko sicer vloži najmanj 30 poslank in poslancev, za potrditev predloga pa mora glasovati večina vseh poslancev.
Peter Jambrek ni kdorkoli in ustavne obtožbe zagotovo ne bi pripravljal brez tehtnih pravnih razlogov. Je eden najbolj uveljavljenih slovenskih pravnikov, nekdanji ustavni sodnik ter prvi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije po osamosvojitvi.
Peter Jambrek je slovenski pravnik, sociolog, univerzitetni profesor in eden najvidnejših poznavalcev ustavnega prava v Sloveniji. Velja za enega ključnih avtorjev slovenske ustave in za pomembnega soustvarjalca pravnih temeljev samostojne Republike Slovenije. Med letoma 1990 in 1999 je bil sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, med letoma 1991 in 1994 pa njegov prvi predsednik po osamosvojitvi Slovenije. Med letoma 1993 in 1998 je bil tudi prvi slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
A ta ustavna obtožba zoper predsednico republike, mora najprej prestati postopek v Državnem zboru, preden bi jo sploh lahko obravnavalo Ustavno sodišče. Po 109. členu Ustave Republike Slovenije lahko predsednika republike pred Ustavnim sodiščem obtoži izključno Državni zbor. Predlog ustavne obtožbe mora vložiti najmanj 30 poslancev Državnega zbora. O njem nato glasuje Državni zbor, za sprejem sklepa o vložitvi ustavne obtožbe pa je potrebna večina vseh poslancev. Šele po sprejemu takšnega sklepa predsednik Državnega zbora zadevo odstopi Ustavnemu sodišču, ki začne postopek in presoja, ali je predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije kršil Ustavo ali huje kršil zakon.
