Podrta drevesa, oziroma mogočni kostanji na Trubarjevi ulici so sodu izbili dno. Arsenovićeva samovolja in aroganca pa presega meje razumnega. V Mariboru izginjajo drevesa, ki so desetletja soustvarjala podobo našega mesta, njegovo zeleno identiteto in kakovost življenja v njem. Zato so se v v iniciativi Trubarjev zadnji kostanj odločili za protestni shod.
Pososek sedmih divjih kostanjev v Trubarjevi ulici še naprej razburja Mariborčane. Odstranitev dreves, med katerimi naj bi bila večina še zdravih, je spodbudila oblikovanje Civilne iniciative Trubarjev zadnji kostanj, ki za torek, 25. avgusta ob 17. uri, sklicuje shod v bran mariborskim drevesom. Civilna iniciativa opozarja, da vprašanje poseka ni zgolj vprašanje posameznih dreves, temveč širšega odnosa do zelenih površin in mestnega okolja. Po njihovem mnenju imajo drevesa v mestu veliko večjo vlogo, kot se jim pogosto pripisuje.
»Drevesa niso zgolj del mestne infrastrukture, ampak so del našega skupnega prostora, našega spomina, osebnih čustev in našega vsakdana,« poudarjajo v iniciativi. Kot dodajajo, mestna drevesa zagotavljajo senco, pomagajo zniževati temperaturo v mestu, čistijo zrak in blažijo posledice podnebnih sprememb. Hkrati ustvarjajo okolje, v katerem je življenje prijetnejše in kakovostnejše.
Shod v bran mariborskim drevesom
Zaradi poseka se je tako oblikovala Civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj, ki želi z javnim shodom opozoriti na pomen ohranjanja mestnega zelenja. Shod bo v torek, 25. avgusta, ob 17. uri, namenjen predvsem izražanju nasprotovanja poseku in pozivu k bolj odgovornemu ravnanju z mestnim prostorom.
Primer sedmih kostanjev v Trubarjevi ulici je tako odprl širše vprašanje: koliko zelenja naj ostane v mestu in kako naj se pri posegih v javni prostor usklajujejo potrebe po urejanju infrastrukture z željo prebivalcev po ohranjanju dreves? Za organizatorje shoda je odgovor jasen – zdrava in odrasla drevesa bi morala biti v mestu vrednota, ki jo je treba ohranjati, kadar je to mogoče.
