V preteklih dneh smo bili priÄa kar nekaj padavinskim dogodkom, ki so bili veÄ kot dobrodoÅ”li glede obnavljanja podzemne vode. Na žalost je bilo napajanje vodonosnikov v tem Äasu najmanjÅ”e ravno na obmoÄjih z najveÄjim primanjkljajem podzemne vode, to je na severovzhodu države. Gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih Dravske in Savinjske kotline se tako v tem Äasu Å”e naprej vztrajno znižujejo in se na veÄini merilnih postaj severnega in zahodnega dela
Dravskega polja ter na osrednjem delu Ptujskega polja gibljejo v obmoÄju zelo nizkih vodnih koliÄin za ta letni Äas. Vodnjak v Zgornjih Jablanah že veÄ tednov zapored ostaja suh. Podobno stanje spremljamo na veÄini merilnih postaj vodonosnikov spodnje Savinjske doline, kjer koliÄina napajanja z infiltracijo padavin v zadnjih dneh in tednih ni zadostila pogojem za obrat trenda zniževanja vodnih gladin. Kljub neugodnim razmeram koliÄinskega stanja podzemne vode za ta letni Äas pa vodne gladine Å”e niso dosegle ekstremno nizkih vrednosti dolgoletnega obdobja opazovanj. Nizko stanje spremljamo tudi na veÄini merilnih postaj vodonosnikov Kranjskega in SorÅ”kega polja.
Nekoliko ugodnejÅ”e vodne razmere kot v mesecu aprilu v tem Äasu spremljamo v plitvih vodonosnikih Vipavske doline in Å entjernejskega polja, kjer se zaradi manjÅ”e globine do podzemne vode obnavljanje vodonosnikov iz padavin obiÄajno odrazi hitreje kot v globljih vodonosnikih. Trendi zniževanja vodnih gladin so se ustavili tudi mestoma v vodonosniku doline KamniÅ”ke Bistrice.
V visokogorju se Å”e vedno tali sneg, kar prispeva k deležu obnavljanja podzemne vode v delih vodonosnikov v vplivnih obmoÄjih rek z visokogorskim prispevnim zaledjem. Padavine na krasu so v preteklih dneh povzroÄile kratkotrajno poveÄanje izdatnosti kraÅ”kih izvirov, saj veÄina padavinske vode iz teh vodonosnikov odteÄe proti izvirom po kanalih in veÄjih razpokah relativno hitro, le manjÅ”i del vode pa se zadrži v vodonosniku daljÅ”i Äas.
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});