Marca 2019 je okrožno sodišče v Mariboru obsodilo Andreja Šiška zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve na osem mesecev zapora. Soobtoženi Matej Lisjak je dobil pogojno kazen v višini trimesečne zaporne kazni s s preizkusno dobo enega leta.
ANDREJ ŠIŠKO JE BIL UPRAVIČENO OBSOJEN
Argumenti iz obeh zahtev za varstvo zakonitosti, s katerima sta Šiško in njegova zagovornica izpodbijala pravnomočno sodbo v tej zadevi, so bili zavrnjeni s strani sodnega senata na Vrhovnem sodišču RS. Iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je bil v središču obeh zahtev očitek, da vsi zakonski znaki kaznivega dejanja naj ne bi bili vsebovani.
Obsojeni po prepričanju senata vrhovnih sodnikov ni bil obsojen na račun političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve iz prvega odstavka 359. člena Kazenskega zakonika.
Sodni senat, ki je odločal o zadevi, so sestavljali Branko Masleša, Barbara Zobec, Primož Gorkič, Kristina Ožbolt in Marjeta Švab Širok. Odločitev sicer ni bila sprejeta soglasno. Zobčeva je napisala ločeno mnenje. A sodba je dokončna.
P.M.
