Na srečanju so sodelovali tudi v. d. generalnega direktorja policije Andrej Jurič, namestnik glavnega ravnatelja hrvaške policije Jozo Šuker in župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc. Osrednja tema pogovora je bila preprečevanje nezakonitih prehodov slovensko-hrvaške meje.
V zadnjem obdobju se je število nezakonitih prehodov meje povečalo. V Sloveniji je bilo letos do 9. avgusta obravnavanih več kot 8000 nezakonitih prehodov državne meje (kar je za 0,5 % več kot v enakem obdobju lani). Prevladujejo državljani Maroka, Pakistana in Afganistana. Največ nezakonitih prehodov je obravnavala Policijska uprava Ljubljana, sledita koprska in novomeška policijska uprava.
Kot je v izjavi za javnost dejal državni sekretar Kangler, je povečanje nezakonitih prehodov posledica zaprtja mej in epidemije: »Migranti so se skoncentrirali v Srbiji in Bosni in Hercegovini, v slednji je največji problem tabor Lipa, ki je postavljen štiri kilometre od hrvaško-bosanske meje. Ta tabor je tudi zelo blizu slovenske meje in tisti, ki služijo na račun migrantov, kar dobro poznajo poti, kako in na kakšen način preko zunanje schengenske meje ilegalno pripeljati migrante.« Kot je povedal, je po naših podatkih v Srbiji okrog devet tisoč, v Bosni in Hercegovini pa nekaj prek osem tisoč migrantov. Ob tem pa je opozoril, da je treba problematiko nezakonitih migracij reševati tudi na evropski ravni.
Državna sekretarja sta govorila o vstopu Hrvaške v schengensko območje. Kangler je ob tem dejal, da vstop Hrvaške podpiramo, seveda ko bodo izpolnjeni vsi vstopni pogoji. Odprla sta tudi vprašanje sistema vstopa in izstopa na slovensko-hrvaški meji za državljane tretjih držav. Sistem bo nadomestil trenutno žigosanje potnih listin in bo predvidoma vzpostavljen leta 2022, zahteva pa tudi znatna finančna sredstva in infrastrukturne spremembe na naših mejnih prehodih. Od Evropske komisije smo že zahtevali opredelitev, v kakšni meri se bo sistem izvajal na kopenski meji ob upoštevanju obveznosti Hrvaške in njihove pripravljenosti glede vključitve v schengensko območje. »Pričakujem, da bo Evropska komisija na našo pobudo odreagirala in se lahko čim prej s Hrvaško dogovorimo in podpišemo dogovor o vzpostavitvi tega sistema. Hrvaška soglaša, da prevzamejo ta sistem na južni meji,« je dejal državni sekretar.
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});