Nekateri delodajalci naj bi svojim zaposlenim že svetovali, da naj med poletnim dopustom ne zapuščajo Slovenije, saj bi jih lahko pri vrnitvi doletela izredna karantena, kar pa bi se morda štelo tudi za hujšo kršitev delovnih pravic.
Višja sila ni odhod v kraje, za katere velja karantena
Situacija je zaskrbljajoča. Vsi na novo okuženi, v Slovenijii so ali tujci ali pa so se okužili tujini oz. je bil virus prenešen iz tujine. Predvsem je hudo v Makedoniji, kjer je na dan po 100 ukuženih, pa v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Prav zato je Slovenija za ljudi, ki prihajajo iz teh držav uvedla strogo 14 dnevno karanteno.
V primeru izolacije je zdravstveni zavarovanec upravičen do 90-odstotnega nadomestila plače, pri čemer nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača ZZZS. Zaposleni, ki morajo v karanteno, od 1. junija niso več upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače od države, temveč kvečjemu do 50-odstotnega nadomestila plače, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, ki ga mora kriti delodajalec.
Na direktoratu za delovna razmerja pravijo: Če je zaposlenemu že pred odhodom v drugo državo znano, da se bo ob vrnitvi v Slovenijo od pristojnega organa odredila karantena (kot trenutno velja 14-dnevna karantena za prihode iz BiH-a, Kosova in Srbije), potem delavec praviloma ni upravičen do odsotnosti zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti ).
“Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za vrnitev iz te države ni predpisana karantena, takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile,” so navedli, kako se v skladu s splošno delovnopravno zakonodajo presoja morebitna odsotnost delavca zaradi odrejene karantene.
“Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca,” še pojasnjujejo na direktoratu za delovna razmerja.
MG