Pa si poglejmo, kdo so bili letos nagrajenci Prešernovega sklada.
Akademski snemalec Marko Brdar, sin kiparja Jakova Brdarja, je bil nagrajen za filmski opus zadnjih dveh let, med njegovimi izdelki (imel je vlogo direktorja fotografije) so bili film Ivan, Mama, Fountain, Patrola na cesti, Zenit in Družinica. Marko Brdar trdi, da ni umetnik, temveč da je to njegov poklic.
Igralec Matej Puc je dobil nagrado za vloge ustvarjene v zadnjih dveh letih v Ljubljanskem mestnem gledališču , kot na primer Demetrij v Senu kresne noči, kot Dorant v Žlahtnem meščanu, Grofa Bezuhova v Vojna in mir itd.
Dramatičarka in performerka Simona Semenič za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, z besedili kot so: to jabolko, zlato; mi, evropski mrliči; knjigo Me slišiš?; in knjigo Tri drame (Beletrina). Osrednje teme se nasilje sistema nad posameznikom, položaj žensk v patriarhalni družbi, birokratizacija družbe…
Koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih, še posebej za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Evgenij Onjegin. Komisija Društva baletnih umetnikov Slovenije, jo je opisala kot: »Naše odre bogati s svojo karizmatično osebnostjo, njena telesna ekspresija pa preprosto odpira nove dimenzije v razumevanju plesne umetnosti«.
Fotograf Boris Gaberščik je bil nagrajen za seriji Solve et Coagula in Von Dieser Welt. Solve et Coagula je poimenoval alkimistični laboratorij črno belih fotografij, polnih perfekcionizma in simbolike. V svojih delih prikazuje ezoteriko in alkimijo, saj verjame da je mogoče z mojstrstvom doseči prestop fotografije iz realnega v iluzionističen prostor. oziroma drugo realnost.
Intermedijska umetnica Maja Smrekar, je bila nagrajena za delo K-9_topologija. To delo ji je že prej prineslo zlato niko, na festivalu Ars Electronica. Ta projekt se osredotoča na vprašanje paralelne evolucije volk – človek – pes na presečišču umetnosti in znanosti, oziroma na vprašanje, kaj pomeni biti človek.
Letošnje Prešernove nagrade je zaznamoval velik pomp glede umetnic Maje Smrekar in dramatičarke in performerke Simone Semenič, predvsem zaradi provokativnih del. Prva se je »igrala« s svojimi ljubljenčki, druga pa je pred leti skrunila državni simbol. Na žalost pa so taki nihilistični kulturni prijemi zasenčili izdelke in delo ostalih prejemnikov, ki bi si zaslužili tudi pozornost. Na primer Marko Brdar je dobil nagrado za snemanje filmov po skoraj 40 letih odkar je to nagrado dobil zadnji snemalec filmov. Tudi ostali bi si zaslužili vsaj malo več omembe v medijih glede na to, da je umetnost na določenih področjih finančno podhranjena in se finančna podpora zliva v projekte, ki nimajo v osnovi tako močnega medija za prenos informacij do ljudi, kot na primer film. Vsi pa vemo koliko se vlaga v film v primerjavi z drugimi državami…
L.M.
.