Leto 2026 se je začelo dražje. Ne gre za postopne, skoraj neopazne podražitve, kakršnim smo bili priča v preteklosti, temveč za sunkovit in sistemski dvig stroškov, ki zadeva skoraj vsa področja vsakdanjega življenja.
Obdobje pod Robertom Golobom si bomo ljuedje še kako zapomnili. Že januarja so se zvišali stroški bančnih storitev, a to je šele uvod. Pravi finančni šok se obeta marca, ko bo v polni meri začel veljati nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Ta bo predvidoma povzročil velike in za mnoge tudi nepričakovano višje stroške. Gre za eno najobsežnejših podražitev osnovne življenjske dobrine v zadnjih desetletjih, ki ni posledica večje porabe, naravnih nesreč ali nepredvidljivih razmer, temveč izključno politične in regulatorne odločitve. Piše portal Domovina.je.
Novi način obračunavanja omrežnine temelji na priključni moči in časovnih blokih porabe električne energije. Teoretično naj bi takšen sistem spodbujal učinkovitejšo rabo in razbremenjeval elektroenergetsko omrežje, v praksi pa pomeni, da bodo številna gospodinjstva plačevala bistveno več, četudi svojih navad niso spremenila.
Višji bančni stroški. Z januarjem 2026 so skoraj vse večje banke v Sloveniji dvignile cene osnovnih storitev. Stroški vodenja osebnih računov so se povečali za približno 10 do 30 odstotkov, pri čemer mesečni zneski v številnih primerih že presegajo osem evrov. Dražja so tudi plačila položnic, trajniki in dvigi gotovine, kar pomeni, da se podražitvam težko izognejo tudi tisti, ki svoje bančne storitve uporabljajo zgolj za osnovne namene.
Dražja zavarovanja. V letu 2026 se avtomobilska, zdravstvena in življenjska zavarovanja v povprečju dražijo za 5 do 15 odstotkov, pri določenih zavarovancih pa tudi več.
Posebej občutljive so podražitve na področju vrtcev, saj neposredno zadevajo mlade družine. Številne občine so že potrdile ali napovedale višje cene programov, ki se v povprečju zvišujejo za 10 do 25 odstotkov.
Podražitev domov za starejše. Zaradi višjih stroškov dela, hrane, energije in zdravstvene oskrbe se cene bivanja in oskrbe zvišujejo za približno 5 do 15 odstotkov, ponekod tudi več. V času starajoče se družbe in vse večjih potreb (in tudi obljub!) po dolgotrajni oskrbi to pomeni, da se breme znova prenaša na stanovalce in njihove družine. Pogosto brez realne alternative, saj je izbira domov omejena, zasebne storitve pa še dražje.
Podražitve poštnih storitev posebej občutijo starejši, gospodinjstva brez digitalnih alternativ ter mala podjetja, ki pošto še vedno redno uporabljajo. Čeprav gre pri posamezni pošiljki za razmeroma majhen znesek, se na letni ravni stroški seštevajo in predstavljajo še eno od osnovnih storitev, kjer se breme višjih stroškov neposredno prenaša na uporabnike.
Da o podražitvah osnovnih živil v trgovinah ne govorimo. Življenje bo v letu 2026 veliko dražje, kot si lahko predstavljamo. In o tem levi mediji preprosto molčijo. Do kdaj še?
