Saj ni res, pa je. V policijskih krogih krožijo informacije, da bi naj policist M. v Letalsko policijsko enoto na Brniku pripeljal nekega tipa kot rezervnega policista, mu posodil uniformo in službene kartice, ko sam ni bil v službi.
Lažni policist naj bi skoraj leto dni hodil v službo kot domnevno rezervni policist, se gibal po letališču, opravljal neka policijska dela in nihče ga v tem času ni preveril. V tem času je lahko imel dostop do vseh prostorov na letališču, do službenih podatkov policije. Prav tako bi lahko na letališču izvršil karkoli nepredvidenega, saj so tam potniki, varovane osebe, lahko bi podstavil bombe, pa nihče ne bi vedel, kako je do tega prišlo, razkriva portal Civilne iniciative, aktivnih državljanov samostojne Slovenije (CI ADSS).
Celoten primer odpira resna vprašanja o delovanju in nadzoru znotraj policije. Če navedbe držijo, ne gre zgolj za posamičen zdrs, temveč za sistemski problem prikrivanja, molka in zaščite posameznikov znotraj institucije. Dejstvo, da javnost o aretaciji domnevno lažnega policista ni bila obveščena, hkrati pa naj ne bi bilo znano, kakšni ukrepi so bili sploh sprejeti, meče dolgo senco dvoma na transparentnost vodstva policije. Še posebej zaskrbljujoče je, da naj bi policist M. kljub resnim očitkom ostal na delovnem mestu in prejel zgolj opomin.
V takšnih okoliščinah ni presenetljivo, da bo v zvezi s primerom vloženo poslansko vprašanje ministru za notranje zadeve. Vprašanje pa je, ali bo javnost tokrat dobila jasne in konkretne odgovore ali zgolj naučeno razlago brez prave vsebine. Zdi se, da se odgovornost vse prepogosto izgublja v birokratskih postopkih, medtem ko zaupanje ljudi v policijo vztrajno upada.
Vrzel, ki jo je na policiji pustilo preteklo politično in kadrovsko dogajanje, ostaja globoka. Odnosi znotraj policije naj bi bili po besedah nekaterih zastrašujoči, o nepravilnostih pa se govori le še tiho. Vse pogosteje se ponavlja ista fraza, ki nadomešča razpravo, odgovornost in iskanje resnice: “Samo, da ni Janša.”
A država, v kateri se nepravilnosti relativizirajo skozi politične parole, dolgoročno izgublja več kot le ugled – izgublja temeljno zaupanje ljudi v pravno državo. Zato je potrebno 22. marca oditi na volitve in voliti z glavo!