Stroški dela v dodani vrednosti so se povečali na rekordno raven. Gospodarstvo se na take razmere težko poslovno odziva, na kar opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po njihovi oceni je ogroženih kar 66 tisoč delovnih mest.
Podatki Gospodarske zbornice Slovenije so brutalno jasni in jih ni več mogoče relativizirati. Zaradi ukrepov aktualne vlade je pritiskom izpostavljenih okoli 16 tisoč podjetij, v katerih dela 66 tisoč zaposlenih. To niso statistične kategorije, temveč realni ljudje, njihove družine in lokalna okolja, ki jih bo eksperimentiranje Golobove vlade udarilo najmočneje.
Kot opozarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, gre za konkretna podjetja, za katerimi stojijo ljudje z imeni in priimki. Če se bo 16-odstotni dvig minimalne plače, ki ga je vsilila Golobova vlada, v celoti prelil v maso plač, je lahko po ocenah gospodarstva ogroženih še dodatnih 35 tisoč delovnih mest. To pomeni potencialno več kot 100 tisoč ljudi, ki so neposredno ali posredno na udaru vladne ekonomske nepremišljenosti.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc opozarja na dejstvo, ki bi moralo v vsaki odgovorni vladi sprožiti alarm: slovenski dvig minimalne plače je absolutno najvišji v Evropski uniji. Stroški dela so se zvišali za približno 20 odstotkov, medtem ko zgodovinski podatki kažejo, da podjetja v kratkem času zmorejo povečati produktivnost le za dva do štiri odstotke. Razlika ni majhna – je eksistenčna.
Kljub tem opozorilom Golobova vlada vztraja pri tezi, da bo višja minimalna plača sama po sebi sprožila prestrukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti. Ivanc to upravičeno označuje za »romantično« razmišljanje, ki nima nobene podlage v realnem gospodarstvu. V praksi se ne dogaja razvoj, temveč zmanjševanje investicij, zamrzovanje zaposlovanja, zapiranje podjetij in selitev dejavnosti v tujino.
Namesto rasti dodane vrednosti dobivamo razgradnjo konkurenčnosti, namesto socialne varnosti pa tveganje za množična odpuščanja. Golobova vlada s svojimi ideološkimi odločitvami ignorira stroko, prezira opozorila gospodarstva in breme svojih napačnih odločitev prelaga na podjetnike in zaposlene.
Dvig plač brez rasti produktivnosti ni socialna politika, temveč ekonomski populizem. Račun zanj pa ne bo izstavljen vladi, temveč delavcem, ki bodo prvi izgubili zaposlitev, in podjetjem, ki bodo zaradi vladnih odločitev prisiljena zapreti vrata. Slovenci imamo torej le eno rešitev. Da se 22. marca za vedno znebimo te škodljive Golobove vlade.
vir: zamima.me