SLAVA JIM! Slovenci, ki so padli v boju za domovino!

Slovenija se je pred 30-leti znašla v vojni. V vojni z Jugoslovansko ljudsko armado. Tisto armado, ki ja na kapah nosila rdečo zvezdo, katero levičarji tako radi propagirajo. 


Tako, kot v vsaki vojni, so žrtve. tudi na strani slovenske teritorialne obrambe so bile. In prav je, da se spomnimo vseh žrtev vojne za Slovenijo. Tudi zaradi njih je danes Slovenija samostojna in neodvisna država!

Umrli so za samostojno Slovenijo

Jernej Molan. Prva slovenska žrtev v času vojne za Slovenijo je bil Jernej Molan, pripadnik Teritorialne obrambe (TO) iz Brežic. Molan je padel 27. junija 1991 na mejnem prehodu v Rigoncih pri Brežicah. Za Molana je bil usoden rafal mitraljeza z enega od jugoslovanskih tankov. o Molanu je poimenovana vojašnica v Cerkljah ob Krki.

 

 

Sedemindvajsetega junija so se teritorialci in policisti spopadli z JLA tudi pri Trzinu. V spopadu z oklepno enoto JLA z Vrhnike je bil tega dne hudo ranjen teritorialec Edvard Peperko. Peperko je umrl v rešilnem avtomobilu, s katerim so ga želeli pripeljati v domžalsko bolnišnico. Od leta 2012 se po njem imenuje vojašnica v Ljubljani.

Spominsko obeležje Petra Petriča, slika: Gorenjski glas

Cilj oklepno-mehanizirane kolone z Vrhnike je bilo letališče Brnik. Tu se je gorenjski teritorialec Peter Petrič 28. junija ponoči na skrivaj približal jugoslovanskim tankom ob letališču in z raketometom streljal na poveljniški tank. Petrič je ranil poveljnika, a je nato padel pod povračilnimi streli jugoslovanskih vojakov. Njegovo truplo so odkrili šele 4. julija 1991, ko se je JLA umaknila z Brnika. Leta 2012 je bila po njem poimenovana vojašnica v Kranju. Petrič je bil za svoj prispevek k obrambi domovine posmrtno odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Osemindvajsetega junija je bil v spopadih pri Medvedjeku v glavo ranjen teritorialec Franc Uršič. Ta je za posledicami ran umrl 4. julija 1991 v novomeški bolnišnici. Po njem je od julija 2012 poimenovana vojašnica v Novem mestu.

 

 

Spopadi med JLA in slovenskimi silami so zlasti potekali pri slovenskem ustavljanju oklepnih kolon JLA in pri bojih za nadzor nad mejnimi prehodi. Eden od najhujših spopadov za mejni prehod je bil spopad pri mejnem prehodu Holmec. Osemindvajsetega junija 1991 sta v bitki za mejni prehod umrla slovenska policista Bojan Štumberger in Željko Ernoič.

   

foto: arhiv Janeza Švajncerja

Osemindvajseti junij 1991 je bil usoden dan tudi za komaj 24-letnega teritorialca Vincenca Repnika (tudi Vinko Repnik), ki ga je z ostrostrelno puško ustrelil pripadnik zvezne policije s podstrešja vojašnice JLA v Bukovju. Ime Vincenca Repnika nosi od leta 2012 vojašnica v Slovenski Bistrici.

 

 

Smrtni seznam pa se 28. junija še ni končal. Tega dne sta v Mariboru policist Zdenko Lilek in rezervni policist Robert Hvalc sodelovala pri opazovanju barikad, ki so bile postavljene okrog vojaških objektov JLA. Na njun službeni avtomobil so streljali jugoslovanski vojaki iz vojašnice Vojvode Mišića. Hvalc je za poškodbami umrl na poti v bolnišnico. Hudo ranjeni Lilek je preživel, a so ga poškodbe priklenile na invalidski voziček.

JLA se je na Slovenijo spravila z oklepniki, helikopterji in letali (ta so med drugim napadla letališče Brnik in številne televizijske oddajnike), pa tudi z akcijami, v katerih so sodelovali pripadniki JLA v civilu. Tridesetega junija 1991 sta policista Stanko Strašek in Boris Mikolič v Ljubljani malo po polnoči na križišču Kardeljeve (danes Slovenske ceste, op. p.) in Aškerčeve ceste ustavila vozilo zastava 101.  Ko je vozilo ustavilo, je voznik streljal proti Strašku in ga smrtno ranil. Mikolič je streljal proti vozniku, a ga ni zadel. Voznik je pobegnil po takratni Titovi cesti (pozneje je bila razdeljena in preimenovana v Dunajsko in Slovensko cesto, op. p.) proti Bežigradu, v bližini Smelta so ga ubili.

foto: šentjur.net

V času desetdnevne vojne se je nekaj smrti teritorialcev in policistov zgodilo tudi zunaj bojev. Na primer policijski inšpektor Marjan Dobelšek iz Slovenj Gradca je umrl 2. julija 1991 med vračanjem na bojne položaje. Mariborski policist Franc Šoster pa je umrl 29. junija zaradi telesnih naporov v boju.

   

Drugega julija 1991 je umrl Stanislav Požar, civilist, ki naj bi kot zaposlen v vojašnici JLA v Pivki še pred začetkom vojne onesposobil udarne igle tankovskih topov. Požarja sta skupaj s sovoznikom ustavila vojaka JLA na cesti pri vojašnici v Pivki. Požar je vozniku zaklical, naj pelje naprej, eden od vojakov pa je za njim izstrelil rafal. Ta je bil usoden za Požarja. Po njem se zdaj imenuje vojašnica v Pivki.

Najmlajša žrtev vojne za Slovenijo, pa je bil komaj devetnajstletni Franc Špelko iz Dolenjske, ki je služil vojaško obveznost v vojašnici v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici in je 27. junija 1991 padel v uniformi JLA ob poskusu prebega iz agresorske vojske na slovensko stran. Ubil naj bi ga desetar JLA.

Na strani JLA naj bi po podatkih ljubljanske organizacije ZVVS padlo 11 častnikov, en civilni uslužbenec in 31 vojakov. Med slednjimi je bil žal tudi Slovenec Franci Špelko, ki ga je med prebegom k teritorialcem ustrelil desetar JLA. 

Civilne žrtve vojne za Slovenijo

Jugoslovanske krogle so bile usodne tudi za nekatere civiliste – Slovence in tujce. Med letalskim napadom na Medvedjek je 28. junija umrl domačin Anton Kotar, v Radencih so istega dne vojaki JLA streljali na Alojza Gaubeja, umrl je 3. julija. V Gornji Radgoni je 28. junija umrl Janez Svetina, na katerega je streljal oklepnik, v Škofji Loki pa je istega dne v bližini vojašnice zaradi jugoslovanske krogle umrl komaj 17-letni Mohor Bergant. Tega dne je umrl tudi Boris Adam, ki se je v Mariboru znašel sredi navzkrižnega ognja med jugoslovansko vojsko in slovensko policijo. Že pred vojno za Slovenijo, 24. maja 1991, pa je oklepnik JLA v Mariboru do smrti povozil Josefa Šimčika. Ta velja za prvo žrtev med slovenskim osamosvajanjem.

Na Brniku so vojaki JLA 28. junija ubili avstrijska novinarja Norberta Wernerja in Nikolasa Vogla, istega dne pa so letala med napadom na Medvedjek ubila šest tujih voznikov tovornjakov.

SLAVA VSEM, KI SO SE BORILI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO!

M.G.

Facebook
Twitter
LinkedIn

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti.
S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave.
Obenem pa vas obveščamo, je spletna stran v fazi nadgradnje. Za morebitne nevšečnosti pri uporabi našega portala se vam v naprej opravičujemo. Strinjam se Več

Obvestilo o piškotkih.

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.