/V SPOMIN/ Na današnji dan je umrl velik glasbenik in domoljub Slavko Avsenik

SLAVKO AVSENIK
SLAVKO AVSENIK

Na današnji dan leta 2015 je umrl Slavko Avsenik, slovenski glasbeni genij, izvrsten komponist, harmonikar in vodja narodno-zabavnega ansambla Bratov Avsenik. Napisal je številne polke in valčke, ki jih je aranžiral njegov brat Vilko. Zanje je dobil preko deset zlatih in diamantnih plošč.


Spomin na velikana slovenske narodno-zabavne glasbe

Slavko Avsenik se je rodil v šestčlanski krščanski družini, bil je najmlajši otrok. Po očetovi želji so leta 1936 ustanovili družinski orkester, v katerem je igral diatonično harmoniko. Po končani osnovni šoli je ostal doma na kmetiji, kjer je ob priložnostih kaj zaigral. V tistem času ga je navdušil skakalni šport, tako da je leta 1946 postal član državne reprezentance. Svoj osebni rekord je dosegel v Planici, in sicer je skočil 74 metrov. Leta 1952 se je poročil z Brigito, s katero sta tudi začasno prevzela gostilno, ker ena plača ni bila dovolj se je zaposli v Ljubljani, kjer je postal pletilec. 

Naslednjega leta se je udeležil radijske avdicije na Radiu Ljubljana, na kateri je bil sprejet. Na začetku je igral harmoniko kot solist, čez čas pa sta se mu pridružila še kitarist Lev Ponikvar in basist Jože Kelbl. Leta 1953 je razširil zasedbo na trio, tako da je istega leta nastal Trio Slavka Avsenika v katerem sta poleg Slavka igrala še kitarist Mitja Butara in basist Borut Finžgar. Pozneje je ob pomoči brata Vilka Ovsenika trio razširil na kvartet, nastal je Gorenjski kvartet v katerem so poleg Slavka igrali njegov brat Vilko Ovenik na klarinetu,  Franc Košir na trobenti in Franci Ogrizek na baritonu. V tej zasedbi so igrali vse do leta 1955, ko se jim je pridružil kitarist Lev Ponikvar. Tako je nastal Gorenjski kvintet, v tujini pa so nastopali pod imenom  Oberkrainer Quintett. V začetku 60 let so izdali v Nemčiji več LP plošč.

Ansambel bratov Avsenik je v svetovnem merilu verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina. Delovala je od leta 1953 do 1990. Skupina je bila sprva trio, ki je kmalu prerasel v kvartet in 1955 v Gorenjski kvintet, ta pa se je preimenoval v Kvintet bratov Avsenik. V času delovanja so izdali okrog 120 plošč in kaset v skupni nakladi več kot 30 milijonov primerkov. Skupaj imajo okoli 670 skladb.

Ansambel je bil popularen tudi v Avstriji, Nemčiji in drugod po Evropi. Na nemškem govornem območju so ga poznali pod imenom Oberkrainer Quintett, ko pa se je na tem področju predstavilo še več drugih slovenskih narodno-zabavnih skupin, pa Original Oberkrainer. Jedro skupine sta predstavljala Slavko Avsenik, ki je pisal glasbo, ter njegov brat Vilko Ovsenik, ki je pripravljal priredbe za ansambel. Slavko je igral harmoniko, Vilko pa je bil klarinetist v prvih letih delovanja ansambla.

Velja prepričanje, da so bili Avseniki začetniki novega žanra narodno-zabavne glasbe v Srednji Evropi in njihova kakovost na tem področju je nesporna. Med njihovimi največjimi uspehi so skladbe Na Golici (1955; v nemški verziji Trompeten-Echo), Na mostu, Tam kjer murke cveto (1957), Slovenija, od kod lepote tvoje (1974), Samo enkrat imaš petdeset let (1981). 

Junija 1990 se je  sklenila dolga pot najuspešnejšega ansambla. Slabo leto je sicer še delovala studijska zasedba, na odrih pa niso več nastopili. Slavko Avsenik je umrl 2. julija 2015, star 86 let. Pokopan je le nekaj deset metrov stran od domače hiše v Begunjah na Gorenjskem.

Država se Slavku Avseniku nikoli ni povsem primerno zahvalila za velik doprinos k prepoznavnosti Slovenije v svetu še iz časa Jugoslavije in mu ni nikoli podelila Prešernove nagrade za vse kar je Slavko naredil dobrega na področju slovenske kulture in slovenske glasbe.

Njegovega pogreba pa se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Njegovo glasbo sedaj povzema njegov vnuk Sašo Avsenik.

P.M.

VREME

Maribor
rahel dež
43%
3.6km/h
75%
12°C
14°
11°
11°
Fri
3°
Sat
1°
Sun
2°
Mon
2°
Tue

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.