Evropska fundacija Eurofound (Agencija za raziskave na področjih z delom povezanih politik) in evropski statistični urad Eurostat sta opravila raziskavi o delovnih razmerah v državah Evropske unije, med drugim tudi v Sloveniji.
Raziskavi sta bili povezani z delom moških in žensk in so odgovorile na vprašanja o delu za krajši ali polni delovni čas in o delovni dobi.
Eurostat je v okviru digitalne publikacije Življenje žensk in moških v Evropi primerjal spola v vsakdanjem življenju. Osredotočil se je na delovni čas v letu 2016. Ugotovil je, da se krajšega delovnega časa v Evropi poslužuje 32 odstotkov žensk in devet odstotkov moških. Deleži pa se med državami članicami EU-ja precej razlikujejo. Deleži ljudi, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, so za ženske najvišji na Nizozemskem (77 odstotkov) in v Avstriji (47 odstotkov), za moške pa prav tako na Nizozemskem (26 odstotkov) in Danskem (17 odstotkov). Za oba spola sta deleža najnižja v Bolgariji. V Sloveniji se krajšega delovnega časa poslužuje 13 odstotkov žensk in šest odstotkov moških.
Eurofound je izvedel anketno raziskavo o delovnih razmerah v letu 2015. Anketirane so med drugim vprašali, koliko časa bodo po lastni oceni še vztrajali na trenutnem delovnem mestu. Povprečje na ravni Evropske unije kaže, da 26 odstotkov moških delavcev službe ne bi moglo opravljati do 60. leta starosti, isto je odgovorilo 30 odstotkov žensk. V Sloveniji je ta delež višji, 52 odstotkov slovenskih delavk je odgovorilo, da trenutnega dela ne bo moglo opravljati do 60. leta starosti, takšnega mnenja pa je 35 odstotkov moških.
Okoli petina zaposlenih je spontano odgovorila, da si želijo delati čim dlje, kolikor bo mogoče. Takšen odgovor je bil v povprečju pogostejši pri samozaposlenih. Na odgovor o konkretni starosti, do katere bi delali so slovenski delavci odgovorili, da bi delali do 57 leta starosti.
J. L.