Skorajda ni bolj pravega trenutka, da se predsednik vlade, ki te dni dramatično pade na doslej najnižjo točko v svoji politični karieri, za nekaj dni načrtno umakne s scene na počitek, saj delati ni bil nikoli preveč navajen?
Nepriljubljeni predsednik vlade Robert Golob, se je znašel pred prepadom, kateremu ni videti konca. Če bi take neumnosti počel Janez Janša, bi verjetno levičarji že zažigali po Ljubljani. Pravi polom se je za Goloba in Gibanje Svoboda zgodil minuli ponedeljek v anketah javnega mnenja, čemur je sledilo pravo državno tekmovanje političnih analitikov in mnenjskih voditeljev tako na levici, kot desnici, kdo bo bolj sesul ali “napičil” Goloba.
Ko ugotavlja Bojan Požar, na portalu Požareport, zato, skorajda ni bolj pravega trenutka, da se Golob, ki te dni dramatično pade na doslej najnižjo točko v svoji politični karieri, za nekaj dni strateško umakne s scene. In po možnosti med ljudmi še vzbudi nekaj občutkov, da je žrtev, ki ima za nameček še zdravstvene težave.
Spomnimo. Podobno, naj bi se Golobu zgodilo tik pred parlamentarnimi volitvami, ko naj bi se pod krinko covida med volilno kampanjo, po seriji njegovih slabih javnih nastopov, začasno umaknili iz medijev, v Novo Gorico k prijatelju, kjer naj bi spal kar na kavču.
Nekateri bivši Golobovi sodelavci iz Gen-I, ki seveda ne želijo biti imenovani, pa ob tem poudarjajo, da se Golob v resnici “nikoli ni pretegnil od dela”. Bil naj bi navajen delati največ pet ur dnevno, po možnosti v Novi Gorici, in v Gen-I so imeli nenapisano pravilo in navodilo, da se “Robija” od četrtka, 17.00, do ponedeljska, 9.00, ne kliče niti se mu ne pošiljal esemesov ali elektronskih sporočil, od 22. junija do 25. septembra pa sploh ne. Zdaj pa ima, pravijo, ko je premier, prvič resen stres, ker mora oziroma bi vsaj moral delati bistveno več.
No po vsem, bi moral k zdravniku za kakšno drugo bolezen, ne za kilo.
