Minister Mesec si ponovno kupuje volivce s predvolilnimi obljubami. Po božičnici, (oziroma zimskem dodatku, ker je beseda Božič za Levico bogokletna, minister mesec pripravlja še dvig minimalne plače. A delodajalci so na nogah. Kje naj nekatera podjetja dobijo denar. Plače so namreč zelo obdavčene.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v zadnjih dneh ponovno stopil pred mikrofone z novim sveženj predvolilnih daril. Potem ko je konec leta 2025 javnost razburil z »zimskim dodatkom« (beseda božičnica je bila očitno preveč kristjana za okus Levice), zdaj napoveduje nov, še precej dražji ukrep – izdatno povišanje minimalne plače v letu 2026.
Delodajalci bodo posledično za vsakega zaposlenega plačali 11 odstotkov več, kot zanj plačajo danes. Visok dvig minimalne plače pa se bo poznal tudi pri regresu in odslej obvezni božičnici. Prvi se bo dvignil na 1481 evrov, druga pa na 740 evrov.
Po neuradnih informacijah, ki krožijo v krogih blizu ministrstva, naj bi se minimalna plača lahko dvignila za 12–15 %, kar bi jo iz trenutnih približno 1.253 € bruto (2025) potisnilo nekje proti 1.400–1.450 €. Natančna številka naj bi bila znana v prihodnjih tednih, ko bo vlada predstavila novelo zakona o minimalni plači.
Za delodajalce leto 2026 ne prinaša nič dobrega. Zvišanje minimalne plače odpira nova in vse zahtevnejša vprašanja, predvsem pa uganko, kako zagotoviti dovolj sredstev za izplačilo plač. Pritisk bo še posebej velik za podjetja, ki že zdaj poslujejo na robu finančnih zmožnosti. Višji stroški dela bodo za številne delodajalce pomenili dodatno breme, ki ga ne bodo mogli preprosto prenesti na višje cene izdelkov ali storitev. V konkurenčnem okolju, kjer je manevrskega prostora vse manj, bodo mnoga podjetja prisiljena iskati rešitve drugje – tudi pri stroških dela.
Prav zato v nekaterih podjetjih že zdaj opozarjajo, da bi lahko zvišanje minimalne plače vodilo v zmanjševanje števila zaposlenih. Odpuščanja bi tako postala eden od ukrepov za preživetje, kar pomeni, da bi namesto večje socialne varnosti lahko dosegli ravno nasproten učinek.
Delodajalci ob tem poudarjajo, da brez sočasnih razbremenitev gospodarstva, nižjih davkov in prispevkov ter stabilnega poslovnega okolja, zviševanje minimalne plače ne pomeni razvoja, temveč dodatno tveganje. Za številna mala in srednja podjetja bi lahko leto 2026 postalo leto težkih odločitev – tudi takšnih, ki bodo boleče za zaposlene.
A k sreči bo tu kmalu mesec marec.