Portal Prava.si je pred dnevi predstavil podrobnosti iz slovenske zakonodaje leta 1972 in 1980, kjer jasno piše, da moraš za pravosodni izpit imeti potrdilo o pripravništvu.
V zakonu o pravosodnem izpitu, ki je v BiH veljal v sedemdesetih letih je sicer res navedeno, da je za pristop k izpitu potrebno le eno leto pripravništva diplomiranega pravnika – a v tem enem letu pred izpitom, je Masleša šahiral v Zadru oziroma služil obvezni vojaški rok. Vojaški staž se ni nikakor mogel priznati kot pripravništvo – to je portalu Nova24TV zagotovil sodnik iz BiH. Še vedno pa kolegi portala Nova24TV iščejo člen, po katerem naj bi izpit opravljen v BiH v Sloveniji priznali kot enakovreden našemu.
[color-box color=”yellow”] Predsednika Vrhovnega sodišča torej ponovno sprašujemo, kaj je počel v tistem letu, da je prišel do “uvjerenja” o opravljenem pravosodnem izpitu.[/color-box]
Poudariti pa je še treba, da sodnik, ki je bil imenovan kljub neizpolnjevanju pogojev za izvolitev, ostaja večni “dolžnik” tisti oblasti, ki ga je izvolila v to funkcijo. Tak sodnik je seveda vse prej kot neodvisen. Tako bi Masleša po vsej verjetnosti v tem primeru padel že na prvi stopnici tridelnega testa iz zadeve Xero Flor proti Poljski in drugih zadev, kjer je ta test že utečen v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice.
[color-box color=”yellow”] Upravičeno torej lahko domnevo, da Masleša že leta 1980 ni izpolnjeval pogojev za izvolitev v sodno funkcijo. In jih zato ni izpolnjeval niti leta 1994, ko so ga izvolili v trajni mandat – dodatno še zato ne, ker je takrat že veljal drugi odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi (ZSS), ki je kot oviro za izvolitev določal kršitev človekovih pravic v prejšnji nedemokratični ureditvi.[/color-box]