Kdo je bol Edvard Kardelj, Krištof? Bil je učitelj in pisatelj, narodni heroj. Glavni ideolog samoupravnega socializma v Jugoslaviji, a bi je še marsikaj drugega.
Edvard Kardelj, vse prej, kot narodni heroj
Edvard Kardelj je poznan po tem, da z ideologijo samoupravnega socializma popolnoma uničil gospodarstvo Jugoslavije, bil je tudi glavni krivec za izgubo Istrskega polotoka, ki ga je samovoljno predal republiki Hrvaški. Že med vojno je bil je nevaren fanatik, kjer se je za prevlado posluževal najbolj brutalnih metod. Narekoval je radikalne usmeritve VOS-a (varnostno obveščevalne službe). V času vojne in tudi tik po njej je za dosego svojih ciljev z lažmi in umori, vzpostavljal svoja fanatična nagnenja.
Avgusta 1941 je Kardelj v članku Za osvobodilno fronto slovenskega naroda zapisal: »… neizmerna ljubezen slovenskega ljudstva do bratske družine sovjetskih narodov, do Rdeče armade in do velikega Stalina, čigar genialna misel je vodila milijone sovjetskega ljudstva od uspeha do uspeha, od zmage do zmage.« In dva stavka naprej: »Slovensko ljudstvo se danes s studom in grenkobo spominja gnusnih klevet in laži proti Sovjetski zvezi, ki jih je še pred nekaj meseci širilo časopisje naše reakcionarne gospode …«
Preden se je Kardeljev VOS podal na morilski pohod, se je po mestu najprej razširila vest, da je izbrana oseba za likvidacijo izdajalec. Žrtev, ki niti slutila, kaj jo čaka, se seveda ni mogla braniti. Ko pa so človeka umorili, je nekaj naivnh ljudi res verjelo, da ga je doletela zaslužena kazen. Seveda je imel Kardelj, pri vseh teh početjih popolno podporo in kritje za delovanje VOS, po komunističnih usmeritvah.
Poleg političnih likvidacij, so bili večkrat umori tudi posledica osebnih zamer. Eden izmed takih primerov se je zgodil pri umoru delovodje v že takrat dobro znani papirnici v Vevčah. Jernej Chiodij. V vevčah se je takrat na veliko govorilo, da je bila likvidacija posledica maščevanja enega od delavcev, saj je Chiodij, veljal za zelo doslednega šefa. Sicep pa so se takšni in podobni umori VOSA dogajali vsepovsod. Še posebej so bili nad umori šokirani na podeželju. Tak primer je bila naročena partizanska ugrabitev in umor komaj devetletnega Jožefa Zaletela, sina lovskega čuvaja. Si predstavljate, da nekdo ugrabi komaj devet letnega otroka in ga zaradi maščevanja ubije? Takih primerov ni bilo le na stotine, ampak na tisoče.
In prav zanimivo. Edvard Kardelj je postal celo časni občan mesta Kamnik, po njem se imenujejo ulice, trgi, naselja, ceste. Za zločine pa seveda ni nikoli odgovarjal, saj je umrl še v času komunizma, 10. februarja 1979. Vedno je valjal kot eden najpomembnejših politikov v nekdanji državi, prvi ideolog Jugoslavije, bil je tudi desna roka predsednika Tita,
Slika: Demokracija
Kardeljeva družina je živela v krasni trinadstropni hiši s kletjo, ki leži na več tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Na njej so še en objekt, ribnik in za tiste čase neverjetno celo bazen. Posestvo še danes leži pod vznožjem Šmarne gore, blizu tacenske policijske akademije. Objekt je leta 1938 začel graditi industrialec Ivan Seunig, ki je v njem nekaj časa tudi živel, vse dokler ga Jugoslavija leta 1947 ni podržavila, oziroma bolje rečeno ukradla, za potrebe svojih visokih komunističnih živin. Tacensko vilo so tako industrialcu »odvzeli« in mu za menjavo za bivanje ponudili veliko manjše, sicer trisobno stanovanje. V ukradeni vili (vas beseda ukradena vila na kaj spominja?) je najprej zaživel komunist Boris Kraigher, nato so se vanjo preselili Kardeljevi. Po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 je v njej še nekaj časa živela njegova žena Pepca, sicer sestra Ivana Mačka Matije, še enega zločinca nad slovenskim narodom.
Sicer pa sta bila Edvard Kardelj in Ivan Maček Matija, se pravi Kardeljev svak, močno povezana tudi v “poslu”, oziroma likvidaciji ljudi. Kardelj, sicer ne eksplicitno, zato pa je vlogo negativca vedno prevzemal njegov svak Ivan Maček Matija z likvidacijami in “čiščenjem”. Kardelj je rad izdajal ukaza. Iz zgodovine najbolj odmeva pismo, ki ga je Kardelj poslal Borisu Kidriču, še enemu s krvavimi rokami in prvemu povojnemu predsedniku takratne slovenske vlade, da nimajo nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej. Ukaz, ki je prav tako javno objavljen, pa Ozno pooblašča, da začne sistematično pobijati vse nekomuniste in njihove družine – še več, celo tiste, ki samo “platonsko” podpirajo Osvobodilno fronto.
G.M.
Slike: (Portal Plus, Demokracija), viri: (Knjiga slovenski razkol Jožeta Možine, Portal Plus, Časnik)
.