Zala Klopčič je zagotovo ena bolj odločnih deklet v slovenski politiki. Predvsem pa je trn v peti levi politični opciji. Tudi tokrat je levici postavila ogledalo.
V videu, posnetem v domačem ambientu dnevne sobe pred božično okrašeno smreko, je članica Slovenske demokratske stranke in predsednica društva Nova smer, izpostavila svojo poanto: “Ok, pazite to! Če imaš ti podjetnika z 20 tisoči evri, in mu ti ta denar vzameš. Dobi 20 ljudi po tisoč njegovih evrov in na ta način ti dobiš 20 novih volivcev, izgubiš pa samo enega. In to je največji scam zgodovine. Reče se mu socializem.”
Ideja o socializmu je največja prevara zgodovine. pic.twitter.com/yiZ6KeRtvu
— Zala Klopčič (@zalaklopcic) January 18, 2026
Gre za misel, ki je za marsikoga neprijetna, a hkrati brutalno iskrena. Socializem v praksi namreč pogosto ne pomeni ustvarjanja nove vrednosti, temveč preprosto jemanje tistim, ki ustvarjajo, in razdeljevanje tistim, ki predstavljajo volilno bazo. Matematično je računica preprosta, politično pa izjemno učinkovita.
Podjetnik, ki ustvari 20 tisoč evrov, je praviloma sam. Nima množice za sabo, nima sindikalnih protestov, nima medijskega aplavza. Ko mu država vzame velik del zasluženega denarja, je politična škoda minimalna – izgubi se en glas. Na drugi strani pa je dvajset ljudi, ki prejmejo tisoč evrov, hvaležnih, tiho zadovoljnih in predvsem – volilno zvestih.
To ni solidarnost, to je politična trgovina. Ne gre za pomoč najšibkejšim, temveč za sistematično kupovanje glasov z denarjem nekoga drugega. Socializem v tej obliki ne spodbuja dela, inovativnosti ali podjetnosti, temveč kaznuje uspeh in nagrajuje odvisnost od države.
Posledice takšne politike so dolgoročno pogubne. Podjetniki zapirajo dejavnosti, selijo kapital v tujino ali preprosto obupajo. Manj je delovnih mest, manj davčnih prihodkov in na koncu tudi manj denarja za vse. A do takrat je politična naloga že opravljena – volitve so dobljene.
Izjava Zale Klopčič zato ni sovražna, temveč realistična. Je opozorilo, da socializem ni romantična ideja enakosti, temveč hladen mehanizem prerazporejanja moči. Ne v korist družbe kot celote, temveč v korist tistih, ki želijo oblast obdržati za vsako ceno.