V štabu novo izvoljenega župana Saše Arsenoviča so se ob razglasitvi rezultatov zbirali različni ljudje. Najbolj pa je javnost zbodlo v oči, da je bil v štabu Arsenoviča tudi sodnik Janez Žirovnik. Tisti sodnik ki je podpisan pod “sporne” uredbe, s katerimi je dovolil prikrite preiskovalne ukrepe Franca Kanglerja. Sodni svet bo na komisijo za etiko in integriteto naslovil zahtevo za načelno mnenje s presojo etičnosti ravnanja mariborskega sodnika Janeza Žirovnika.
Da bi ohranili zaupanje javnosti v sodni sistem, se sodniki ne smejo izpostavljati političnim napadom.
Komisija za etiko in integriteto na spletni strani v komentarju kodeksa sodniške etike med drugim sicer ugotavlja, da so politična dogajanja pomemben segment družbe, od katerega sodniki, ki so in morajo biti del družbe, ne morejo biti popolnoma ločeni. Ustava sodnikom prepoveduje, da so nosilci funkcij v organih političnih strank, ne prepoveduje pa jim članstva v strankah. Sodniki lahko tudi kandidirajo za določene politične funkcije, kot so funkcija predsednika republike, poslanca državnega zbora, predsednika vlade in poslanca evropskega parlamenta. Lahko so imenovani za ministra ali državnega sekretarja, predsednika ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter za člana Evropske komisije. V primeru izvolitve oziroma imenovanja na te funkcije jim sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo. Prav tako sodniki v polnosti izvajajo svojo aktivno volilno pravico z glasovanjem, piše Večer.
Sodniki morajo biti v kolikor je to razumno mogoče, ne samo prosti, temveč morajo dajati videz, da so prosti političnih vplivov in pritiskov. V nasprotnem primeru je zaupanje javnosti v nepristranskost in neodvisnost sodstva lahko hitro okrnjeno.
MZ
