Saša Arsenovič je mariborski župan od leta 2018, v njegovem času na čelu drugega največjega slovenskega mesta pa se je zvrstila vrsta afer, incidentov, političnih sporov in očitkov.
Saša Arsenovič je v osmih letih na čelu Maribora postal eden najbolj prepoznavnih, a hkrati tudi najbolj kontroverznih slovenskih županov. Njegovo županovanje že od začetka spremljajo številni incidenti, očitki, politični spori in afere, v zadnjem obdobju pa je njegovo ime povezano tudi z eno najodmevnejših kriminalističnih preiskav v Mariboru.
NPU in sumi podkupovanja – največja aktualna afera
Marca 2026 je Nacionalni preiskovalni urad izvedel 17 hišnih preiskav na območju Maribora in drugod. Preiskava se je nanašala na sume 17 kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim sprejemanjem daril, dajanjem oziroma jemanjem podkupnin in sprejemanjem koristi za nezakonito posredovanje. Med osumljenci je bil tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Ta vse očitke zanika.
V središču preiskave so bili med drugim nepremičninski posli Mestne občine Maribor, prodaja zemljišča na Studencih ter domnevni pritiski za plačilo »donacije« v povezavi s prostorskimi oziroma občinskimi odločitvami. Po poročanju medijev naj bi bila v enem od primerov omenjena zahteva po približno 150.000 evrih, predstavljena kot donacija za podjetje Mbajk.
Po navedbah iz sodne odredbe naj bi bil Arsenovič utemeljeno osumljen napeljevanja k nedovoljenemu sprejemanju daril, jemanju podkupnine ter sprejemanju koristi za nezakonito posredovanje. Arsenovič vse očitke zanika in zatrjuje, da ima čisto vest.
Sporni posli z občinskimi zemljišči
Pomemben del aktualne kriminalistične preiskave predstavljajo tudi prodaje oziroma nakupi občinskih parcel. KPK je maja 2026 objavila, da je zaključila predhodni preizkus prijav, povezanih s prodajami oziroma nakupi več občinskih parcel. Komisija v okviru svojih pristojnosti kršitev ni ugotovila, je pa iz zadeve izhajal sum kaznivega dejanja, zaradi česar je bila zadeva posredovana pristojnim organom.
Po hišnih preiskavah so v javnost prišle tudi informacije o večji količini zasežene gotovine. Slovenske novice so poročale, da naj bi kriminalisti pri podjetniku Tomažu Polaku našli okoli 1,2 milijona evrov gotovine. Policija konkretnega zneska ni potrdila, je pa potrdila zaseg večje količine gotovine. Polak je navedbe o višini zneska zanikal oziroma dejal, da so zneski pretirani in da je šlo za družinska sredstva.
Tega denarja ni mogoče avtomatično povezovati z Arsenovičevim osebnim premoženjem, a preiskava še traja in se bo verjetno razvijala v času volitev.
Prenova Lenta – skoraj pol milijona evrov dražja
Pri prenovi Lenta je bilo precej zapletov. Osnovna pogodbena vrednost obnove nabrežja Lent je bila približno 7,6 milijona evrov. Zaradi nepredvidenih del je bil sklenjen aneks v višini okoli 400.000 evrov. Občina je nato navedla, da je pogodbena vrednost narasla na 8.032.257,15 evra z DDV, kar pomeni povečanje za 463.983,34 evra.
Kasneje je bil končni obračun še višji. Po občinskih podatkih je končna vrednost gradbeno-obrtniških del znašala 8.712.724,73 evra, kar je predstavljalo približno 12-odstotno povečanje glede na osnovno pogodbeno vrednost. Zapletov pa ni bilo samo pri denarju. Rok za dokončanje je bil prvotno 31. maj 2023, nato pa so se dela večkrat podaljševala. Občina je kot razloge navajala dodatne projekte na istem območju, spremembe projektne dokumentacije, slabo evidentirano komunalno infrastrukturo, nepredvidena dela, poznejši začetek izvajanja in vremenske razmere. Končni pogodbeni rok je bil podaljšan do 31. decembra 2023, še januarja 2024 pa so odpravljali pomanjkljivosti.
Pomemben očitek je bil tudi, da vsega, kar je bilo predstavljeno v širšem načrtu prenove, ni bilo izvedeno v okviru prvotnega projekta. Ureditev območja Benetk, območja okoli Vodnega stolpa in kamnitih stopničastih teras do reke ni bila vključena v prvotni razpis. Zato je ostal del načrtovane ureditve nedokončan.
To se je v naslednjih letih nadaljevalo: leta 2026 je občina podpisala še pogodbo v vrednosti 277.535 evrov za ureditev zahodne brežine oziroma zadnje od treh nedokončanih terasastih tribun.
Nova brv Lent–Tabor – zgodba o 1,3 milijona evrov
Tudi pri novi brvi čez Dravo je bilo precej polemik. Projekt je bil ocenjen na približno 4,5 milijona evrov, od tega je bilo predvidenih približno 2,6 milijona evrov evropskih sredstev.
Gradbena pogodba z izvajalcem Makro 5 Gradnje je bila sklenjena za približno 4,2 milijona evrov po principu »ključ v roke«. Leta 2023 pa je v javnost prišla informacija, da naj bi se cena brvi zaradi poslov s podizvajalci povečala za približno 1,3 milijona evrov. Posebej se je omenjalo podjetje MKE, pri katerem naj bi se vrednost ključavničarskih del z začetnih nekaj več kot 200.000 evrov povečala na več kot milijon evrov.
Občina je to zanikala. Takratni podžupan Samo Peter Medved je dejal, da je osnovna pogodba z Makro 5 ostala nespremenjena pri približno 4,2 milijona evrov in da Mestna občina Maribor ni podpisala finančnega aneksa, ki bi povečal njeno obremenitev. Poudaril je, da gre za pogodbo po sistemu »ključ v roke« in da so morebitne razlike stvar razmerij med izvajalcem in podizvajalci.
Brv je imela tudi časovni zamik. Prvotno bi morala biti končana marca 2023, nato se je zaključek prestavljal; uporabno dovoljenje je bilo na koncu pridobljeno 26. junija 2023. Občinski dokument navaja, da je končna vrednost gradnje znašala 4.233.728,07 evra z DDV in da je ostala do konca gradnje nespremenjena.
Premoženjsko poročanje KPK
Leta 2019 se je Arsenovič znašel pod drobnogledom tudi zaradi poročanja o premoženjskem stanju. Sam je javno pojasnil, da je pozabil oddati eno od poročil KPK in da je manjkajoče poročilo naknadno oddal.
Ob tem so se v javnosti pojavili tudi očitki o drugih računih in premoženju, vendar je treba pri teh navedbah ločevati med medijskimi očitki in uradno ugotovljenimi kršitvami.
Od incidentov do največje preizkušnje
Arsenovičeva politična pot je tako zaznamovana z nenavadno širokim razponom sporov – od incidenta z nekdanjim zaposlenim, obračuna z mladoletnikom in sporov z občani, do vprašanj o premoženju, občinskih zemljiščih in zdaj še ene največjih korupcijskih preiskav v zgodovini mariborske mestne oblasti. Kljub temu. da Arsenović (še) ni pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, ki jih preiskuje NPU, lahko govorimo o županu, ki je znan po številnih aferah?
Pri vsem tem pa Arsenoviću krije hrbet tudi stranka Svoboda. Do kdaj še?
Po virih: Večer, Mariborinfo, lokalec, N1
