Ali je v času, ko RTV išče likvidnost in ji banka zavrne večmilijonsko posojilo, primerno oziroma smiselno, da javni zavod financira tudi razvedrilne formate z denarnimi nagradami? Očitno gre za res narobe svet na TV Slovenija?
RTV Slovenija se letos sooča z resnimi likvidnostnimi težavami. Za izplačilo plač bo morala poseči po zadolževanju, če se bo sploh rešila iz vseh težav. Banka namreč RTV Slovenija ne bo dala posojila. Hkrati pa se na televizijske zaslone vrača razvedrilna oddaja »Kdo bi vedel«, katere koncept temelji prav na denarnih nagradah za gledalce v studiu. Gre za precej nenavadno kombinacijo. Marsikdo se sprašuje kdo je tu nor?
Na TV Slovenija se danes vrača priljubljeni kviz »Kdo bi vedel«, tokrat z voditeljico Špelo Močnik. Oddaja temelji na 12 vprašanjih, v njej pa nastopata dva kapetana, ki jima pomagata znani osebnosti. Pomembni niso samo znanje, temveč tudi ugibanje, sklepanje, intuicija in duhovitost.
Posebnost oddaje pa je denar. Zmagovalna ekipa namreč ne odnese nagrade domov zase. Denarni izkupiček se razdeli med gledalce na tribuni zmagovalne ekipe. Vsak pravilen odgovor prinaša denarno nagrado, končni znesek pa se na koncu razdeli med občinstvo. Sicer dobijo denar v obliki darilnih kartic, a vseeno.
Čeprav denarne nagrade v kvizu sicer niso isto kot denar, namenjen plačam zaposlenih. Gre za strošek oziroma element produkcije oddaje. Prav tako sama po sebi ne pomenijo, da bi RTV jemala denar za plače in ga delila gledalcem. Toda vprašanje prioritet ostaja legitimno. Če javni zavod pravi, da mora iskati denar za zagotavljanje likvidnosti in da je izplačilo plač ena njegovih ključnih obveznosti, potem je povsem na mestu vprašanje, koliko stanejo posamezne razvedrilne produkcije in kakšna je njihova ekonomska upravičenost v času varčevanja.
