Na Policiji je vse več problemov. Poleg nezakonitega imenovanja Senada Jušića za Generalnega direktorja policije, se nekatere uslužbenke prevažajo kar s s protokolarnimi vozili?
V naše uredništvo smo prejeli novo anonimko z vrha policije. Objavljamo jo v celoti.
Po podatki vira iz policije so bili namreč zoper Senada Jušića v času njegovega imenovanja za v.d. Generalnega direktorja policije (v nadaljevanju GDP) v teku notranjevarnostni postopki (v nadaljevanju NVP), kar pomeni, da ob izvedenem varnostnem preverjanju premestitev Senada Jušića ne bi bila mogoča oziroma ne bi bilo mogoče njegovo imenovanj za GDP.
Šušmarjenja glede zamenjav v policiji
Takrat je Sektor za notranje preiskave in integriteto (SNPI) vodil Višji policijski inšpektor Robert Jakopič. Kmalu po tem, ko je bil Senad Jušič imenovan za vršilca dolžnosti GDP, je bil Robert Jakopič, pod katerim so se zoper Senada Jušića vodili NVP, zamenjan oziroma prestavljen na drugo delovno mesto, na delovno mesto Vodje sektorja za notranje preiskave in integriteto pa je bil ponovno imenovan Boris Praznik (slednji je bil že v predhodnem obdobju vodja tega sektorja in je bil zaradi nepravilnosti – ugotovljenega velikega števila odprtih in celo več let trajajočih postopkov zoper policiste – premeščen v Upravo za informatiko in telekomunikacije MNZ). Posledično se postavlja vprašanje, ali je ponovna premestitev Borisa Praznika za Vodjo SNPI povezana z notranjevarnostnimi postopki zoper Senada Jušića oziroma njihovim hitrim zaključevanjem. NVP zoper Senada Jušića so bili namreč zaključeni kmalu po prihodu Borisa Praznika na delovno mesto vodje SNPI.
Vodenje NVP v policiji naj bi bilo prirejeno za potrebe nadzora policistov, saj se z odprtjem NVP zoper določenega policista le temu onemogoči napredovanje oziroma premestitev na višje delovno mesto, pa tudi obratno. V primeru posameznikov, ki so všečni tisti struji, ki trenutno obvladuje policijo, se NVP-ji ekspresno zaključijo brez ugotovitev napak, četudi gre v ozadju za hude kršitve in odklonska ravnanja. Pravilnik o notranji varnosti v policiji namreč ne določa formalnih pravil v zvezi z vodenjem tovrstnih postopkov in tako tudi ne maksimalnega časa trajanja posameznega NVP. Edina usmeritev pravilnika je, da se NVP vodi toliko časa, kolikor časa je to potrebno, pri čemer je celo običajno, da se NVP zoper določenega policista uvede na podlagi anonimne prijave oziroma na podlagi neizkazanih in celo neresničnih navedb (klevete), pri tem pa posameznik, zoper katerega se uvede NVP, niti ne ve, da tak postopek zoper njega teče (ne more se braniti) oziroma v primeru prijave na razpisano delovno mesto ne opravi notranjevarnostnega preverjanja in torej ne more napredovati.
Majo Cipele vozili kar s s protokolarnimi vozili?
Skrb vzbujajoče je dejstvo, da inšpektorji SNPI notranjevarnostne postopke opremijo s stopnjo tajnosti in s tem onemogočijo nadzor nad vodenjem teh postopkov, saj se nadzorovana oseba, kadar je seznanjena z NVP, ker oziroma če je vabljena na razgovor, ne more seznaniti z vsebino postopka oziroma izvedenimi aktivnostmi ter pridobljenimi podatki, in tega ne more doseči niti preko informacijskega pooblaščenca. Pravilnik o notranji varnosti v policiji je namreč nedorečen, splošen in si ga inšpektorji SNPI razlagajo po potrebi, odvisno od tega zoper katero osebo je bil NVP uveden. Tako je bil v Tarči prikazan primer Maje Ciperle, ki je zaposlena kot vodja Sektorja za odnose z javnostmi v Službi generalnega direktorja policije. Kot je bilo prikazano v Tarči, so Majo Ciperle vozili uslužbenci CVZ s protokolarnimi vozili in na način kot to velja za varovane osebe, četudi to ni bila in uporaba protokolarnih vozil ni povezana z njenim delovnim mestom in delom. Zoper njo uvedeni NVP naj bi se ekspresno hitro zaključil in naj ne bi pokazal nobenih nepravilnosti, čeprav so te evidentne. Ker pa je Maja Ciperle, žena Igorja Ciperleta, ki je namestnik GDP, zanjo očitno veljajo drugačna pravila oziroma se zanjo Pravilnik o notranji varnosti v policiji razlaga povsem drugače kot za policiste, ki niso tako blizu GDP-ja.
