Danes! 30 let zvestobe Sloveniji. Slavnostna akademija stranke SDS!

SDS je na svoji pot pogumno kljubovala vsem pritiskom in napadom. Bila je vedno dobro vodena in vselej se je izkopala iz slabih situacij.

Slovenska demokratična zveza je bila ustanovljena 11. januarja 1989, Socialdemokratska zveza Slovenije pa 16. februarja 1989. In tu so začetki nastajanja slovenske pomladi.

Nekaj zgodovine

France Tomšič je že decembra 1987, v času znamenite litostrojske stavke, predlagal ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije, ki bo delovala paralelno in enakopravno z Zvezo komunistov Slovenije. A do ustanovitve je preteklo kar štirinajst mesecev, saj je obstoječa oblast Tomšiču na vse načine, tudi s pomočjo Službe državne varnosti (UDBE), nagajala. SDZS je bila tako ustanovljena 16. februarja 1989 v skoraj polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pri tem so se v SDZS uspešneje kot v SDZ izognili okrilju SZDL, ki pa ga niti SDZ ni upoštevala.


Uvodni govor Franceta Tomšiča je zajemal zgodovinski razvoj socialdemokracije in vizijo nadaljnjega razvoja, Jože Pučnik je vzbudil veliko zanimanja s svojim referatom o demokraciji. V predsedstvo zveze so bili izvoljeni France Tomšič, Andrej Magajna, Brane Gradišnik, Vitodrag Pukl, Boro Terčelj, Katja Boh in Matjaž Šinkovec. Tomšič je bil potem na prvi seji predsedstva v začetku marca 1989 izvoljen za predsednika stranke, podpredsednika pa sta postala Katja Boh in Andrej Magajna. Osrednji domači mediji so omalovaževali ta dogodek, tuji pa so mu posvetili izjemno pozornost, saj je šlo za prvo pravo politično zvezo, ki odločno povedala, da bo politična stranka.

Po Majniški deklaraciji leta  1989, ki jo je na shodu prebral Tone Pavček se je začelo premikati. A za oblast je bil njegov govor preveč »nacionalističen«. Kot je znano, so režimske družbenopolitične organizacije sprejele alternativno Temeljno listino, ki je po svoji vsebini ostala znotraj socializma in Jugoslavije. No, kljub temu so se razhajanja znotraj SDZS vse poletje in jesen nadaljevala. Stanje se je nekoliko stabiliziralo šele novembra 1989, ko je Franceta Tomšiča na 3. volilno-programski konferenci v Ljubljani na mestu predsednika stranke nadomestil Jože Pučnik. Slednji je kot ugleden politični disident z jasno in odločno oblikovanimi stališči konec leta 1989 postal vodja opozicije, se pravi strank, ki se so se združile v Demokratično opozicijo Slovenije − DEMOS.

slika

SDS je močno zaznamovala vsa obdobja novejše slovenske politične zgodovine. Ključni spopad za dokončno osvoboditev Slovenije iz spon postkomunističnih omrežij in novih levičarskih multikulturnih popadkov, jo še čaka.

Tako zgodovina. Kaj pa sedanjost? 

SDS je prehodila težko pot: od nastanka, do iskanja življenjskega prostora, do utrditve in vodenja države in celo Evropske unije, kar je svojevrstna zgodba o uspehu prve Janševe vlade. Stranka je torej zorela in postala močno »podjetje«: najbolj uspešna, najbolj stabilna, najbolj urejena in vodena, najbolj trajna in neodvisna od raznih političnih lobijev in skritih povezav. A vselej je bila tudi močno organsko povezana, prava politična družina, ki jo združujejo skupna načela in vrednote. Po tem se je razlikovala od drugih strank, npr. od nekdanje mega stranke LDS, ki so jo povezovali predvsem goli interesi. SDS je vso svojo pot pogumno kljubovala vsem pritiskom in napadom. A je bila dobro vodena in vselej se je izkopala iz slabih situacij. V svojem boju za obstanek je vzpostavila svojevrsten imunski sistem, a se ni samo branila, ampak je bila vselej proaktivna, tudi takrat, ko je bila v opoziciji. V svojem drugem obdobju je SDS kar osemkrat zmagala na lokalnih, državnozborskih in evropskih volitvah. Postala je tudi viden in spoštovan dejavnik na mednarodnem prizorišču.

“SDS se je vselej borila za človeka in njegovo normalno družbeno okolje, predvsem pa za Slovenijo.”

Slavnostna akademija stranke SDS, bo potekala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Gost prireditve bo Manfred Weber.

VSE NAJBOLJŠE OB 30 LETNICI ŽELIMO STRANKI SDS TUDI IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA.

portal e-Maribor

Facebook
Twitter
LinkedIn

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.