Domača hrana je tista, katero še posebej v času koronavirusa promovira tudi ministrstvo za kmetijstvo.

Arsenovič v vojno z domačimi pridelovalci hrane

Kaj je torej zdrava prehrana, nam pove pogosto uporabljeni slogan “nazaj k naravi”. To je hrana neokrnjene narave, neomadeževana s človeškim umom v obliki praškov ali pesticidov. Za to skrbi 16 domačih pridelovalcev hrane iz Maribora in okolice, ki vsako sredo in petek prodajajo svoje domače pridelke. A župan Arsenovič se požvižga na njihove prošnje in zahteve po drugačnem obravnavanju domačih pridelovalcev hrane.

Mariborski Trg svobode je že 18 let priča spodbujanju slovenske hrane sveže zelenjave, sadja in naravnih sokov za občane mesta. To je tisto, kar je resnično naše, domače slovensko. Glede na spodbujanje domače pridelane hrane pa je v Mariboru nastal problem, ki se imenuje kar šerif Arsenovič. Ta hoče za vsako ceno domače pridelovalce preseliti na osrednjo mariborsko tržnico.

Vsi se strinjamo, da ta dejavnost resnično spada na tržnico, a tudi tu je treba ločiti “hruške od jabolk” ali kot pravijo nekateri zrnje od plevela.

Na trgu svobode so sveža zelenjava, sadje in naravni sokovi prisotni že celih 18 let, še iz časa županovanja Borisa Soviča. Vojna med domačimi pridelovalci in Arsenovičem, pa traja od lanskega decembra, ko je župan prvič hotel preseliti domače pridelovalce. A takrat so se dogovorili, da se zaradi drsališča na Trgu svobode domači pridelovalci le premaknejo v bližino cerkve in modne hiše, pod pretvezo, da se bodo meseca marca lahko vrnili spet nazaj.

Epidemija koronavirusa pretveza za preselitev?

Zatem je udarila epidemija koronavirusa. Arsenovič je pod njeno pretvezo spravil tako domače pridelovalce na tržnico, kjer pa so ostali do današnjih dni z odločbo, da se na Trg Svobode ne smejo več vrniti. Arsenovič tako vztraja pri svojem. Predelava domače hrane po njegovem mnenju ne sodi na Trg Svobode, ker naj dve tržnici na tako mali razdalji nebi mogli delovati. Pa čeprav so tam domači pridelovalci prisotni le dvakrat tedensko in povdarimo še enkrat: že celih 18 let.

V tem času je pa je tudi komunikacija med domačimi pridelovalci in županom na mrtvi točki. Arsenovič se kljub pisni prošnji po sestanku ne odziva, delavci komunale pa na tržnici grozijo domačim pridelovalcem, da si nebi drznili zbirali podpisov podpore. Ogorčeni so tudi kupci, ki se nad takim ravnanjem do domačih pridelovalcev hrane pritožujejo nad Arsenovičevim ravnanjem.

Doma pridelana hrana je v bistvu identiteta slovenskega kmeta in še kako moramo nanjo biti ponosni. Ob trmastem vztrajanju Arsenoviča pri svoji neracionalni zamisli, pa se domači predelovalci ne bodo predali in bodo vztrajali, da se vrnejo na svoje mesto, kjer so bili celih 18 let.

Se nadaljuje…

MG