Žička kartuzija bi naj nastala tako, da je skupina dvanajstih menihov 24 konverzov iz francoske Velike kartuzije pri Grenoblu prišla v Konjice leta 1160, kjer so se naselili v župnišču do leta 1164. V skupini kartuzijanov je bil tudi kasnejši prvi prior Beremund, ki je dotlej vodil kartuzijo Durban v Provansi, kmalu pa se jim je pridružil tudi brat Aynard stavbeni mojster, ki so ga iz Velike kartuzije poslali, da bi vodil gradbena dela.
Kartuzijani so širili vero s pisano besedo in so zato medse sprejemali le ljudi, ki so znali pisati. Tako so se posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil s področij od teologije do astronomije. Med ohranjenimi besedili je veliko znamenitih del, med drugim tudi dela Sifrida Švabskega, Nikolaja Kempfa in Filipa iz Žič.
Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, inkunabul in pergamentov) ter skoraj 100 fragmentov. To pa je le majhen del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice, ker le-je v tujini. Samostanska skupnost je delovala skoraj štiri stoletja, kjer je proizvajala zapise.
Ob 850-letnici ustanovitve žičke kartuzije je bila leta 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Danes kartuzija velja za turistično zanimivost, ki jo letno obišče okrog 20 tisoč obiskovalcev. Ob vhodu stoji Gastuž, najstarejša gostilna na Slovenskem, ki v od leta 1467svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske recepte.
V kolikor pa si želite slišati glasbe, je poletni čas namenjen za vas. Namreč takrat na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji.
L.M.
.