Predsednik vlade Robert Golob je namreč pred kakšno uro zapisal poziv k udeležbi na volitvah, ob tem pa se v zapisu pojavljajo tudi elementi, ki jih je mogoče povezati z njegovo politično opcijo. Pri tem je sporno, da se na sporočilu na družbenih omrežjih pojavlja ime Robert Golob in Svoboda.
Samo po sebi pozivanje k udeležbi na volitvah ni sporno – nasprotno, zakon to dopušča. A težava nastane, ko tak poziv spremljajo imena, slogani ali simboli, ki jih je mogoče povezati s konkretno politično stranko, v tem primeru Gibanje Svoboda. Prav tu se odpira vprašanje: gre še za nevtralno spodbudo ali že za posredno politično propagando? Pozivajo k udeležbi lahko državljani in državljanke, ki niso registrirani v kampanji, kar Gibanje svoboda in Robert Golob zagotovo sta.
Volilni molk ni zgolj formalnost, temveč pomemben institut, ki volivcem omogoča čas za razmislek brez vpliva kampanj. Zato so pravila v tem obdobju stroga – prepovedano je vsako nagovarjanje, ki bi lahko vplivalo na odločitev volivcev.
V konkretnem primeru bo ključno vprašanje, ali objava presega mejo dopustnega. To pa ni stvar političnih interpretacij, temveč presoje pristojnih institucij. Te bodo morale odgovoriti, ali gre zgolj za splošno državljansko spodbudo ali za prikrito kampanjo v času, ko bi ta morala že utihniti.
Obrazložitev: Stavek “Vsi na volitve, vsak glas šteje” naj bi bil sam po sebi ✔️ dovoljen (splošna spodbuda k udeležbi). Težava pa nastane pri kontekstu, če se pojavi ime Robert Golob in še posebej beseda “Svoboda”, ki je neposredno povezana s stranko Gibanje Svoboda, potem lahko tak zapis pristojni organi razumejo kot posredno politično propagando v času volilnega molka.