Pero Martića, je eden bolj prepoznavnih vplivnežev v Sloveniji, saj naj bi imel približno 800.000 naročnikov in več kot 15 milijonov ogledov. Njegovi oboževalci, pa so predvsem otroci. ki ga po njegovi “turneji” po Sloveniji tudi spremljajo.
Gre za turnejo, na kateri skupaj s svojo ekipo obiskuje različna slovenska mesta, dogajanje pa sproti prenaša v živo prek YouTuba. Njegovi posnetki dosegajo kar veliko ogledov, včasih pa v živo privabijo tudi več sto gledalcev hkrati. A poleg zabave in glasnega vzdušja, ki ga ustvarja na teh dogodkih, je v ospredje stopilo še nekaj drugega – jezik, v katerem komunicira s svojo publiko. Čeprav gre za slovenskega ustvarjalca, Martić v večini svojih videov in prenosov govori srbsko.
Pa ne samo to. Norčevanje iz slovenske kulturne dediščine, slovenskih jedi in celo slovenske himne so sodu izbili dno. Le kje so župani Vrhnike. Bleda in Kranja, da so dovolili, da se ta vplivnež v srbskem jeziku norčuje iz slovenske kulturne dediščine, kot je Cankarjeva rojstna hiša, pa tradicionalna Blejska kremšnita, celo slovenska himna ni ostala imuna ob Martićevih neumnostih?
Kritiki opozarjajo, da bi kot slovenski vplivnež moral spoštovati slovenski jezik, še posebej ker ga spremljajo predvsem mladi gledalci, pri katerih bi moral biti zgled. V času, ko se veliko govori o ogroženosti slovenščine v digitalnem prostoru, Martićev primer kaže ravno na to, kako hitro lahko domači ustvarjalci stopijo čez mejo. Najbolj problematično pri njegovem početju je dejstvo, da ima velik vpliv na mlado občinstvo.
Če se najbolj prepoznavni slovenski YouTuber javno odreče slovenščini, kakšno sporočilo daje mladim? Namesto da bi krepil slovensko besedo in dokazal, da je možno ustvarjati vrhunsko vsebino tudi v slovenskem jeziku, se raje zateka k jeziku, ki ga sam označuje za “bolj univerzalnega”. A s tem nehote sporoča, da je slovenščina drugorazredna, kar pa dolgoročno škodi jezikovni kulturi in samozavesti mladih.
11. člen zakona o rabi slovenskega jezika namreč pravi. Ponudniki storitev informacijske družbe in posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, morajo svoje vsebine in storitve ponujati uporabnikom na območju Republike Slovenije v slovenščini, razen če poslujejo izključno z uporabniki iz tujih držav.
Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije nad izvajanjem 5. člena, 6. člena, drugega odstavka 7. člena, 9. člena, 10. člena (glede poimenovanja poklicev in političnih funkcij), 11. člena, prvega odstavka 14. člena (če stranka ni potrošnik), 15.a člena, prvega odstavka 16. člena, 20., 21. in 22. člena, prvega odstavka (glede predstavitev dejavnosti in drugih oblik obveščanja javnosti), drugega odstavka (glede spletnega predstavljanja) in tretjega odstavka 23. člena ter 24. in 25. člena tega zakona.
Martiča so tako, po naših podatkih, že prijavili inšpektoratu Republike Slovenije za kulturo in medije.