Poseg v prostor, kjer stoji Magnina lakirnica, je nepovraten. “Sto hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč pa je za vedno izgubljenih,” so se glasili naslovi medijev po tem, ko je sedanji župan Soršak leta 2017 najlepše kmetijske površine poklonil avstrijski lakirnici Magna.
Povsem neprimerna umestitev Magna tovarne v prostor, je botrovala marsikateri slabi volji, po tem ko so takratni predsednik vlade Miro Cerar, minister za delo Zdravko Počivalšek in župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak šušmarili z najbolj rodovitnimi zemljišči domačinov. Zanimivost projekta Magne je bila prav v tem, da se države z neprimerno več kmetijske zemlje pozidav branijo, pri nas pa se je tovarnam, brez premisleka dovolilo (in se še dovoli), da zidajo na najboljših kmetijskih zemljiščih in vodovarstvenih območjih ter jih tako pripeljejo do trajnega uničenja. In v normalni državi bi taki politiki, ki sprejemajo take rešitve morali že zdavnaj sedeti na Dobu. Namesto tega pa so na dobro plačanih stolčkih, nekateri celo nadajujejo svojo “uničevalsko” župansko pot.
Famozna Magna je za tovarno porabila približno 68,2 milijona evrov, od Slovenije pa je prejela 18,6 milijona evrov državnih spodbud. Ker je bila gradnja prve faze objekta večinoma končana v letu 2018, so v Magni načrtovali, da bodo proizvodnjo zagnali v začetku leta 2019. Zaposlili so okoli 140 delavcev, pred začetkom testne faze proizvodnje pa so jih nameravali zaposliti še več. Vloga za okoljevarstveno dovoljenje za drugo fazo je bila vložena na Agencijo RS za okolje v letu 2018, pozitivno mnenje pa je bilo izdano novembra 2021. Magnina vloga se je nanašala na gradnjo dveh glavnih objektov, proizvodnjo karoserij in sestavljalnico vozil. Z obstoječo lakirnico bi tako vzpostavili celovito proizvodnjo avtomobilov, kjer bi delo v drugi od treh načrtovanih faz projekta- lahko dobilo do tisoč ljudi.
Pot ob obljub, do realizacije je dolga, pa tudi ljudje v pravljice, ki so jih servirali Cerar, Počivalšek in Soršak niso verjeli, saj je bilo že od začetka projekta je bilo jasno, da je Magna zgrajena na vodovarstvenem območju in da sta obe okoljevarstveni dovoljenji izdani protizakonito.
Za pravice ljudi na vodovarstvenem območju se je kot edino postavilo Združenje ROVO. Gorazd Marinček iz Združenja ROVO je v primeru Magne leta 2019 prvič opozoril na to, da ministrstvo za okolje in Agencija RS za okolje pri izdaji dovoljenj in soglasij ne upoštevata 69. člena Zakona o vodah. Dve leti kasneje mu je pritrdilo tudi upravno sodišče. Zakon o vodah velja od leta 2002 in pravi, da je na vodovarstvenem območju prepovedana gradnja proizvodnih objektov oziroma naprav, ki uporabljajo nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. In tukaj napoči prelomna sodba.
Združenje ROVO se je leta 2021 pritožilo na okoljevarstveno soglasje podjetju Albaugh iz Rač za povečanje proizvodnje glifosata. Upravno sodišče je Združenju ROVO pritrdilo in razveljavilo soglasje Albaughu, v ponovljenem postopku pa je ministrstvo za okolje vlogo Albaugha celo zavrglo. Zmaga! Ta sodba pa ni vplivala samo na Podjetje Albaugh iz Rač, temveč tudi na Magno. Kljub izdanim dvem okoljevarstvenim dovoljenjem v Magni ocenjujejo, da obstaja tveganje, da bi kot podjetje Albaugh dovoljenji izgubili.
Pri tem se postavlja postavlja vprašanje odgovornosti aktualnega župana občine Hoče-Slivnica. Župan Soršak je namreč vedel, da krši 69. člen Zakona o vodah in navkljub temu nadaljeval s spremembo OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA z umeščanjem Magne na vodovarstveno območje. Tako je uničil preko 94ha zaščitenih kmetijskih površin ter pri tem sodeloval pri razlastninjenju nekaterih najbolj rodovitnih površin v občini. In danes, ko se piše leto 2023, ta župan še vedno sedi na čelu občine Hoče-Slivnica.
Politika Cerar in Počivalšek sta že propadla. Najbolj odgovorni Marko Soršak, pa še vedno greje stolček župana. Do kdaj še?