Sedemnajsto in osemnajsto stoletje je bilo za mesto Maribor obdobje velike nesreče in žalosti. Mesto so namreč večkrat opustošili požari, zaradi česar so nekje ob koncu 17. ali začetku 18. stoletja Mariborčani postavili spomenik svetemu Florijanu. Vitek baročni steber svetnika Florijana, zavetnika pred požari ter povodnimi in naravnimi katastrofami, stoji na Grajskem trgu, kjer meščane Maribora še vedno varuje pred ognjenimi in vodnimi nevarnostmi.
A požari niso bili edina oziroma največja nesreča, ki je v tem času doletela mesto Maribor, saj se je poleg te nadloge v 17. stoletju pojavila tudi kuga. Ta je že nekaj časa pustošila po deželi, nato pa je v več valovih ugonobila tretjino mariborskega prebivalstva. V zahvalo za prenehanje morije so Mariborčani leta 1681 na Glavnem trgu ob Koroški cesti, postavili kužno znamenje s podobo Marije vnebovzete. Okoli kipa je bilo razvrščenih tudi osem svetnikov, priprošnikov zoper kugo, ter dva angela varuha.
Kip Marije so leta 1743 nadomestili s kipom mariborskega umetnika Jožefa Štrauba, ki se je za njegovo izdelavo še posebej potrudil. Spomenik namreč velja za enega njegovih najboljših del, obenem pa sodi med najimenitnejša dela visokega oziroma zrelega baroka pri nas.
Okoli leta 1886 so se kipi obeh angelov in dveh svetnikov – svetega Janeza Krstnika in Janeza Nepomuka – izgubili, zato so Marijin steber obdali z ograjo, pred katero so nato občasno izvajali verske obrede.
Kužno znamenje ima pomembno kulturno in zgodovinsko vrednost, saj je eden redko ohranjenih javnih spomenikov, ki ni bil uničen med oziroma po drugi svetovni vojni. Vendar pa so bili originali zelo slabo ohranjeni, saj se zanje ni pravilno skrbelo. Med obnovo leta 1990 so zato so izvirne kipe in druge dele nadomestili z replikami, originale pa premestili Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor in v Pokrajinski muzej.
L.M.
.