Glavni trg v Mariboru, se prvič omenja že leta 1315 in danes predstavlja osrednji mariborski trg. Na eni strani trga s Koroško cesto stoji rotovž oziroma Mestna hiša, ki je bil zgrajen leta 1515. Renesančno obliko je dobil šele med letoma 1563 in 1565.
Na drugi strani Koroške pa stoji marsikomu še nepoznana cerkev. Gre za čudovito stavbo zgrajeno leta 1769, z imenom Alojzijeva cerkev, ki je iz tako imenovanega poznobaročnega časa. Zgradbo je zasnoval domači arhitekt Johannes Fuchs, medtem ko je opremo izdelal Jožef Holzinger. V njej je glavni oltar, ki je stebriščna umetnina iz poznega baroka. Oltarna slika sv. Alojzija s panoramo Maribora je delo slikarja in direktorja graške galerije Gianpaola Tunnerja. Slikar Kuppelwieser je izdelal sliki za oba stranska oltarja, sv. Viktorina s pogledom na Ptuj in sv. Maksimiljana s pogledom na Celje. Tako so na enem mestu zbrane panorame treh štajerskih mest iz 19. stoletja. Leta 1784 je bila cerkev zaprta in se je spremenila v vojaško skladišče, celoten kolegij pa je bil namenjen vojaški vzgoji. To je trajalo vse do leta 1831, ko je bila cerkev ponovno vzpostavljena.
Najbolj znan objekt stoji na sredini trga. Ta je nastal kot opomnik na 17. stoletje, ko se je prvič pojavila kuga, zaradi katere je umrla skoraj tretjina prebivalstva. Leta 1681 so po končani bolezni postavili kužno znamenje – steber s podobo Marije. To je bilo prvotno znamenje, katerega so v 18. stoletju nadomestili z današnjim, ki je umetniško delo Jožefa Štrauba. Okoli stebra, na katerem je Marija, je razvrščenih šest svetnikov, priprošnikov zoper kugo.
L.M.
