V Maribor so se Judi priseljevali najverjetneje od začetka ali sredine 13. stoletja, ko je Maribor pridobil mestne pravice. Večinoma so se naseljevali v jugovzhodnem predelu mesta, t.i. židovski četrti, njeno središče pa je bilo je bilo v današnji Židovski ulici. Mariborski Judi so sloveli kot uspešni trgovci in posojevalci denarja doma in na tujem, zato je splošna gospodarska kriza 15. Stoletja ter velika konkurenca med judovskimi in krščanskimi trgovci okrepila zahteve po izgonu Judov. Izgnani mariborski Judje so se preselili na Dunaj in v Spodnjo Avstrijo, v tako imenovano Šopronjsko županijo na Madžarskem, na Moravsko in Poljsko, v Trst, Gorico, Gradiško, Benetke, Padovo, Split in v mnoge druge kraje. V novih krajih so se mnogi med njimi poimenovali Marpurgo ali Morpurgo, torej po mestu, ki so gamorali zapustiti. Priimek Morpurgo je še danes pogost zlasti v Italiji, najdemo pa ga tudi v Združenih državah Amerike in Izraelu.
Židovska ulica se nahaja na Lentu, ki je najstarejši del Maribora. V tem delu so najpomembnejše znamenitosti Židovski trg, Sinagoga in Židovski stolp. Židovski trg obdajajo sinagoga, Židovski stolp in ostale novejše stavbe, v srednjem veku pa je bil pomemben del te četrti. Sinagoga je bila prvič omenjena leta 1429, bila pa je središče verskega, kulturnega in duhovnega življenja. V Katoliško cerkev vseh svetnikov je bila predelana leta 1501, po letu 1785 pa so jo predelali v skladišče. Danes je Sinagoga prostor za različne kulturne prireditve kot so koncerti, literarni večeri, okrogle mize, razstave in drugo. Židovski stolp je bil postavljen sredi 15. stoletja in je bil del obrambnih stolpov mestnega obzidja, ki so včasih ščitili mesto pred nevarnostmi. Njegovi zidovi so debeli 1,5 metra, v njem pa je nekoč domoval mestni stražmojster. Stolp je bil hkrati tudi cerkev, ki se je kasneje uporabljala za različne namene, in sicer za skladišče, klet in celo tovarno. Danes ima v njem prostore Fotoklub Maribor kjer si lahko ogledate dela domačih in tujih avtorjev.
L.M.