Slovenija je percipirana kot destinacija, drugačna od množičnega turizma, ne pa tudi kot destinacija s ponudbo za zahtevnega gosta ali destinacija, kjer so gosti pripravljeni plačati več, niti kot destinacija z edinstvenimi nastanitvami in doživetji, kar predstavlja največji izziv slovenskega turizma. To je pokazala analiza spletnih mnenj, vprašanj in povpraševanja popotnikov ter turistov na ciljnih trgih Slovenije. Piše spletni Večer.
Kaj kaže analiza za Evropo in kaj za Slovenijo?
Analiza kaže, da se kot butični med spletnimi uporabniki redno omenjajo Pariz, Benetke, Italija, Grčija ter daljni otoki in države. Slovenija je na drugi strani kot butična destinacija omenjena le v uredniških oziroma strokovnih člankih, medtem ko uporabniki v zvezi z njo le redko izpostavljajo elemente butičnosti. Med slednjimi so raziskovalci zaznali besede, kot so majhna, čarobna narava in skriti dragulj.
Pogosto je turistični biser celo enačen z državo ali pa njenemu imenu nadrejen, torej da turisti poznajo Bled, ne vedo pa, v kateri državi se nahaja. Drugim v ogled obiskovalci najbolj priporočajo zahodni del Alpske makrodestinacije (Bled s sotesko Vintgar, Bohinj, ki je opisan kot bolj avtentičen, Dolina Soče s krajema Bovec in Kobarid), Postojnsko jamo, Ljubljano in Piran.
Kje je Maribor?
Čeprav Maribor nudi veliko lepot, tudi najstarejšo trto na svetu, pa ga v tujini ne prepoznajo, kot destinacijo, ki jih zanima. Tujce celo Razočara. Torej moramo še veliko delati na turizmu, da se tujcem lahko prikažemo, kot destinacija za obisk in počitek.
M.G.