Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida 19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1.074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Sloveniji 10.6 milijarde evrov

Z vrha EU odhajamo zadovoljni, saj je izkupiček od vseh dosedanjih pogajanj o večletnem evropskem proračunu najboljši,« je po koncu maratonskih pogajanj ocenil premier Janez Janša, za katerega so bila to tretja evropska proračunska pogajanja. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril premier. Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. »Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov,« je poudaril.

Slovenija naj bi v naslednjih sedmih letih po ocenah prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in še 1,6 milijarde v okviru nepovratnih sredstev skupne kmetijske politike. Upravičena bo še do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje. Za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija je Slovenija iztržila še 350 milijonov evrov. Za razvoj podeželja je Slovenija pridobila posebno alokacijo v višini 50 milijonov, piše v dokumentu, ki ga je objavil Janša. Skupaj ima torej Slovenija na voljo 10,6 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

MG