Začenja se četrti vročinski val

Vir: Pixabay

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) napoveduje začetek četrtega vročinskega vala. Že današnje dnevne temperature bodo blizu 30°C. Popoldne je nekoliko povečana možnost kakšne nevihte. Vročina pa se bo predvidoma stopnjevala od ponedeljka naprej in večji del prihodnjega tedna lahko pričakujemo vročinski val (že četrti v tem poletju) s temperaturami okoli 35°C. Zrak bo predvidoma razmeroma suh, zato bo verjetnost vročinskih neviht majhna.

Suša se bo ponovno okrepila. Najhuje je na jugovzhodu Slovenije. Vegetacijski vodni primanjkljaj je v jugovzhodnem delu Slovenije primerljiv s primanjkljajem v ekstremno sušnih letih 2000 in 2003. Vzrok so že trije vročinski valovi v letošnjem vegetacijskem obdobju in malo padavin. Na najbolj ogroženih območjih je v vegetacijskem obdobju padlo le okrog 40 % dolgoletnih padavin.

Po podatki ARSO je ob koncu tretjega vročinskega vala, 24. julija, Slovenijo zajela hladna fronta s padavinami, ki so se zaradi razgretega ozračja marsikje sprevrgla v neurja s točo in vetrom. Ohladilo se je, 25. julija zjutraj so bile temperature zraka med 11°C in 13°C, le na Primorskem in v Beli Krajini med 14°C in 16°C. Največ dežja je v tem obdobju padlo v severnem in severozahodnem delu Slovenije od 60 do več kot 100 mm.

Tudi ponekod v osrednji Sloveniji so bile padavine izdatne, vendar močno lokalno omejene. Lokalno zelo raznolike so bile padavine na Celjskem in Štajerskem, od okoli 50 mm ponekod na mariborskem območju, do 20 mm na celjskem, na ptujskem območju malo nad 10 mm, nekaj več, med 20 in 40 mm pa na severovzhodnem delu Slovenije. Najbolj izsušena območja Dolenjske so dobila od 15 do 30 mm dežja, do 55 mm Posavje, Kozjansko le okoli 10 mm, podobno tudi Bela Krajina ter Obala.

Padavine so bile zelo neenakomerno razporejene, zato so razlike v količinah padavin tudi na manjših območjih velike. Primanjkljaj meteorološke vodne bilance v sušno najbolj prizadetih območjih jugovzhodnega dela Slovenije ostaja velik, zato se kmetijska suša še naprej zaostruje. V prihodnjih desetih dneh se bo primanjkljaj še povečal za vsaj 40 mm. Stanju ekstremne suše se približujejo razmere tudi na obalnem območju. Močno izsušena pa so kmetijska tla na severovzhodu države, kjer so lokalne padavine stanje nekoliko popravile, kar ga glede na primerljivo dolgoletno obdobje uvršča na raven blizu ekstremno sušnim razmeram.

Omenjeni padavinski dogodki v preteklem 7-dnevnem obdobju so sicer preprečili stopnjevanje sušnih razmer na površinskih vodah, na odpravo sušnih razmer pa bistveno niso vplivali. Pretoki rek po Sloveniji se počasi zmanjšujejo. Reke s povirji v Julijskih Alpah ter reki Drava in Mura ohranjajo srednjo vodnatost, ostale reke pa imajo pretežno malo vodnatost. Najmanj vodnati so vodotoki v Slovenski Istri, na Vipavskem, Notranjskem in Dolenjskem, struge nekaterih vodotokov so ponekod suhe. V prihodnjih dneh se bo počasno zmanjševanje pretokov rek nadaljevalo, s tem se bodo sušne razmere na površinskih vodah po Sloveniji le še stopnjevale.

Podzemne vode se z dvigom gladine niso znatno odzvale na prehod hladne fronte v preteklih dneh, kar je posledica dolgotrajne izsušenosti tal. Najbolj neugodne razmere še vedno beležimo na jugovzhodu države. Nižje vrednosti od običajnih so tudi v drugih delih vodonosnikov Krško Brežiške kotline, pa tudi v vodonosnikih Murske in Dravske kotline in v kraškem prispevnem zaledju izvira Rižane. Kljub temu nikjer po državi v tem času še ne beležimo ekstremno nizkega stanja podzemnih voda.

Facebook
Twitter
LinkedIn

ANKETA

Koga bi raje podprli za predsednika Slovenije?

  • Rezultati

Loading ... Loading ...

TWEET DNEVA