Predsednik vlade Janez Janša se je včeraj skupaj s soprogo Urško Bačovnik Janša na Pristavi nad Stično udeležil slovesnosti ob 30. obletnici dogodka, ko so ključni akterji nastanka takratnega obrambno-varnostnega sistema prav na tem mestu sprejeli in formalizirali strateške dokumente, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije (MSNZ), na kateri je ob agresiji JLA na komaj samostojno Slovenijo temeljil učinkovit in uspešen oboroženi odpor. V teh dokumentih je bila JLA prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev.
Predsednik vlade Janez Janša je imel ob tej priložnosti slavnostni nagovor, v katerem je izpostavil nekatere pomembne izkušnje iz tistega časa, ki so pomembne tudi za sedanjost. Pri tem je poudaril pomen sodelovanja in medsebojnega zaupanja med ljudmi različnih političnih prepričanj in tudi zavedanje, da si moramo v kritičnih trenutkih znati pomagati sami. “Kljub temu, da smo vedeli, da smo pravzaprav sami takrat, da bo v primeru slovenske osamosvojitve težko pričakovati kakršnokoli pomoč od zunaj, pa tudi znotraj Jugoslavije, ne glede na to, da so se tudi nekatere druge republike Jugoslavije pripravljale na osamosvojitev, smo hkrati vedeli, da je ta korak treba narediti,” je dejal premier in potegnil vzporednico z dogajanjem v času koronavirusa spomladi. Tudi takrat so se države namreč lahko zanesle zgolj same nase. Po njegovih besedah se je takrat razbila iluzija o tem, da nam bodo v kritičnih trenutkih pomagali drugi. “Zelo pomembno je graditi prijateljstvo v ugodnem okolju okoli sebe, delati za to, da se bodo konflikti znotraj tega okolja reševali na najbolj možen prijateljski in miren način, se zavedati tega, kaj smo, kje smo, kakšna je naša teža, hkrati pa tudi vedeti, da ko gre zares, ko se zgodi res nekaj kritičnega, si moraš najprej znati pomagati sam in moraš to biti tudi sposoben narediti,” je poudaril premier Janša.
Udeleženci dogodka Pristava 1990-2020. | Avtor Kabinet predsednika vlade
Prav tako je opozoril na to, da je za reševanje težav potrebno stvari poimenovati s pravim imenom, pri tem pa izpostavil, da je 7. 9. 1990 v uradnem dokumentu nastajajoče slovenske države, JLA bila prvič zapisana kot potencialni agresor ter da so bile njihove enote pri nas takrat vrisane v karte kot točka potencialnih nevarnosti.
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});
Celoten nagovor objavljamo v nadaljevanju na naslednji strani. Nagovor ni avtoriziran.
