V nedeljskem intervjuju smo se ustavili v Tolminu, pri zanimivem, mladem športniku, ki s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo premaguje vse ovire. To je Rok Bratina.
Pozdravljen Rok. Najprej iskrena hvala, da si si vzel čas za najin klepet!
Pozdrav tudi tebi. Hvala za to priložnost, da lahko na tem mestu povem nekaj malega o sebi.
- Kdo v bistvu je Rok Bratina?
Rok Bratina je 24 letni študent magistrskega študijskega programa na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ljubitelj športa, predvsem gorskega teka in kolesarstva, kar me dela posebnega je to, da tako študij in šport uspešno združujem ter sem eden redkih tako mladih ljudi, ki se je sedaj začel ukvarjati tudi s politiko. Moj vzornik je Aleksander Veliki, ki je bil poleg izjemen izobrazbe, tudi odličen športnik in še boljši vojskovodja in politik.
- Si zanimiv človek, ki je predan športu. Rad imaš gore, naravo in lepe kotičke naše Slovenije. Od kod ljubezen do vsega tega?
- Če se ne motim si bil najprej odličen kolesar, sedaj pa si kolo zamenjal za tek?
- Vidim, da v teku uživaš, čeprav s tem pridejo tudi poškodbe?
V teku uživam, se sprostim, se zlijem z naravo, iz katere črpam moč. Ko pride do poškodbe se zgodi šok. Najprej ne verjameš, da se tebi to lahko zgodi, potem si razočaran, potem jezen sam nase, čez čas pa se nekako sprijazniš in pač počakaš. Po navadi je zadnja faza tista, ko se obrnem po pomoč k fizioterapevtu, ki mi svetuje nadaljnje korake, da se uspešno vrnem. Moram pa priznati, da se poškodujem skoraj vsako leto, pri tem pa je zanimivo, da vedno staknem nekaj drugega. Veličina dobrih športnikov je ta, da se po padcu zna pobrati. Meni je to že velikokrat uspelo, zakaj mi ne bi tudi tokrat. Tudi zdaj, ko to pišem, se vračam nazaj po poškodbi (vnetje pokostnice, ki se je kasneje razvilo v kalcinacijo) in počasi prihajam nazaj. Priznam, ko tolikokrat padeš, se je res težko vedno znova pobrati, a ko si prikličeš v spomin tisti grozni padec s kolesom…., takrat se znaš motivirati in vztrajati.
- Kako v bistvu izgleda tvoj dan?
Različno. Običajno vstanem navsezgodaj zjutraj, da se lahko učim, še prej pojem zajtrk in peljem psa na krajši sprehod. Sledi trening, ki navadno traja od ene pa tja do treh ur.
Ko pridem domov, skuham kosilo, največkrat piščanca, pašto, kakšen riž, vedno pa je zraven ogromna skleda solate.
Sledi še en sprehod s psom, malo počitka in potem se že usedem v avto in grem v Novo Gorico na predavanja. Ta trajajo vse tja do sedmih, osmih, zvečer, ker sem iz doma iz 39 km oddaljenega Tolmina, si lahko predstavljate, da sem nazaj doma okrog devetih zvečer. Ko pridem domov, se stuširam, če mi ostane še kaj energije preberem kakšno stran knjige, v nasprotnem primeru pa grem spat.
- Pišeš pa tudi svoj BLOG, kjer te ljudje lahko tudi bolje spoznajo. Kakšni so odzivi prijateljev in ostalih ljudi?
- Nedavno si se priključil tudi Slovenski demokratski stranki. Zakaj?
Če bi me vprašali nekje spomladi, ali se bom včlanil v Slovensko demokratsko stranko, bi samo zamahnil z roko in se vam zarežal.
Po volitvah in zmagi SDS je vse skupaj prešlo mejo dobrega okusa. Takrat sem ugotovil, kot prvo to, da so nam mediji glede migrantov lagali, saj se je ilegalni prehod čez mejo vseskozi povečeval in ne zmanjševal, kot drugo pa bi izpostavil to, da z izjemo NSI in SDS, nobena druga parlamentarna stranka sploh ni imela pripravljenega programa.
Sodu je prebilo dno dejstvo, da si stranke, ki sedaj sestavljajo koalicijo nikakor ne želijo sodelovati s stranko, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah zmagala. Kot primer naj navedem tekmo gorskega teka, v kateri zmagam z veliko prednostjo in čakam na podelitev medalj. Ker se ostali tekmovalci, ki so bili na tekmi počasnejši z mojo zmago ne strinjajo, pa čeprav nisem goljufal, se moram sprijazniti s srebrno medaljo okrog vratu. Prav to se zdaj dogaja Janši in stranki SDS, ki v mojih očeh vse bolj dobiva oznako, ne samo relativnega, pač pa tudi moralnega zmagovalca volitev.
V stranko SDS sem se vključil za to, da se tudi sam skupaj z ostalimi člani te stranke, ki so mi mimogrede, kot ena velika družina.
Torej te bomo čez nekaj let pogosto videli tudi v politiki?
Zagotovo. Najprej bom poskušal biti kar se da aktiven v lokalnem okolju, tj. občini Tolmin in biti izvoljen v občinski svet, kjer bi bil moj glas veliko bolj slišan. Eno je pisati bloge, drugo pa je govoriti pred javnostjo, kar ima veliko večji doseg in vpliv. Vsekakor sem zelo ambiciozen in se čez čas, ko si naberem dovolj izkušenj, vidim tudi v delovanju na državnem nivoju. Biti poslanec državnega zbora je moj cilj, ki si ga želim uresničiti. Takrat bom, upam, da prišel do pravega izraza. Sem zelo neposreden, a spoštujem mnenja drugih, če so le ta dobro argumentirana. Nikakor nisem žaljiv, če do mene niso žaljivi drugi. Moje poslanstvo je samo to, da bodo Slovenke in Slovenci v svoji domovini živeli čim lepše, se počutili čim bolj varne, bili zdravi in polni optimizma in narodnega ponosa. Prav ta nam danes še kako manjka, kar pa ni presenečenje, če pogledate dejanja zadnje vlade okrog migrantske krize, pa tudi na drugih področjih. Torej da, vsekakor me boste videli v naslednjih letih veliko več, upam da kmalu tudi v poslanskih klopeh. Kot sem že dejal, moj cilj je pripeljati Slovenijo tja, kjer si zasluži biti. Slovenija je mlada država, ki pa zaenkrat še ne izkorišča vse svoje potenciale. Postati mora bolj odprta do tujih vlaganj in do podpore domačim podjetjem, ki si želijo ustvarjati produkte dodane vrednosti.
Čeprav smo majhni, smo Slovenci zelo uspešni v športu, zakaj torej ne bi bili tudi na drugih področjih?
- In kaj dela Rok v svojem prostem času?
Rok, hvala za čas, ki si ga namenil najinemu pogovoru, v imenu portala E-Maribor ti želim še veliko športnega uspeha.
Hvala tudi tebi. Z velikim veseljem sem odgovarjal na tvoja vprašanja. Naj se ti na koncu zahvalim še za vse lepe želje, ki si mi jih namenil in dodam še eno geslo, ki sem si ga izposodil iz knjige Noriško kraljestvo, avtorja Janeza Janše:
– »Ananti ventas«, oz. združeni zmagujemo!
Slike: Osebni arhiv Roka Bratine
Z Rokom se je pogovarjal: Mitja Grmovšek