V zvezi s skrivnostno prometno nesrečo Bena Megliča, direktorja Policijske uprave Maribor (27. decembra 2023), so Megliča in štiri njegove (tesne) sodelavce tudi kazensko ovadili.
Aktivni državljani Slovenije, so nam v elektronskom sporočilu poslali Kazensko ovadbo, katero so spisali zoper Bena Megliča, direktorja Policijske uprave Maribor.
Kazensko ovadbo objavljamo v celoti:
Na podlagi prvega odstavka 146. člena in prvega odstavka 147. člena Zakona o kazenskem postopku podajamo
Kazensko ovadbo
zoper Bena Megliča, direktorja Policijske uprave Maribor, njegovega pomočnika Rafaela Viltužnika, tiskovno predstavnico Anito Kovačič Čelofigo, vodjo Operativno komunikacijskega centra PU Maribor (OKC) Janija Poliča in zaposlenega na OKC Albina Gradišnika, saj je podan utemeljen sum, da so uradne osebe Beno Meglič, kot direktor Policijske uprave Maribor, njegov pomočnik Rafael Viltužnik, tiskovna predstavnica Anita Kovačič Čelofiga, vodja OKC Maribor Jani Polič in Albin Gradišnik storili več kaznivih dejanj, ki jih bomo podrobno opisali v obrazložitvi.
– Direktor Beno Meglič je skupaj z do sedaj nam še neidentificiranim vodjo izmene OKC, dne 8.12.2023 storil kaznivo dejanje “Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic” po 1. odstavku 257. člena Kazenskega zakonika v zvezi z 20/II členom istega zakona s tem, ko je tega dne okrog 13.15 ure, v Mlinski ulici, v Mariboru z nezakonitim ravnanjem izrabil svoj položaj s pridobitvijo nepremoženjske koristi, saj je bil navedenega dne v službenem času, s službenim vozilom, ki ga ima v uporabi, udeležen v prometni nesreči, ki je bila prijavljena policiji na 113 (OKC PU Maribor). S strani operaterja OKC je bila pravilno na kraj napotena policijska patrulja Postaje prometne policije, da bi policisti ustrezno obravnavali prijavljeno prometno nesrečo. Beno Meglič pa je z izrabo svojega položaja direktorja Policijske uprave Maribor, preprečil obravnavo prometne nesreče s strani policistov tako, da je po preteku 12 minut, po obveščanju in prošnji, da na kraj pride policijska patrulja, poklical na 113, ter z izgovorom dosegel, da policisti niso odšli na kraj in zato niso mogli ustrezno zakonito obravnavati navedene prometne nesreče. Z navedenim dejanjem si je pridobil nepremoženjsko korist in sicer se je s svojim posredovanjem (klicem na OKC in izgovorom) izognil, da bi bil kot udeleženec in uporabnik službenega vozila preizkušen z alkotestom.
Namreč policisti morajo (glede na zakonsko določilo 2., 3. in 4. odstavka 111. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ZPrCP, predvsem pa glede internih določil v policiji, kadar je v prometni nesreči udeležen policist v službi, s službenim vozilom je potrebno ugotoviti ali voznik in vozilo udeležencev izpolnjujeta pogoje za udeležbo v cestnem prometu in tako opraviti preizkus alkoholiziranosti vseh udeležencev v prometni nesreči, kar pa zaradi nezakonitega posredovanja in zlorabe uradnega položaja Bena Megliča ni bilo izvedeno. V naslednjih dneh, je Beno Meglič, skupaj z vodjo OKC Janijem Poličem in Albinom Gradišnikom poskušal prikriti dogodek, s čemer so utemeljeno osumljeni storitve novega kaznivega dejanja “Ponarejanje listin” po 251/II v zvezi z 34. členom KZ-1, saj so poskušali izbrisati posnetke prijave in povratnega klica, tako povzročitelja prometne nesreče kot tudi komunikacijo direktorja Bena Megliča.
Prav tako je direktor Beno Meglič zahteval od načelnika PPP Maribor, Vidovič Mateja, da naroči policistom, ki so bili napoteni na kraj prijavljene prometne nesreče, da popravijo vsebino svojih poročil, s poudarkom na dogajanje in obveščanje okrog napotitve na obravnavano prometno nesrečo. S tem sta direktor Beno Meglič in načelnik Matej Vidovič storila kaznivi dejanji “Zlorabe uradnega položaja” po 257. členu KZ-1-NPB4 v zvezi z 20/II členom istega zakona in “Ponarejanje listin” po 251. členu KZ-1-NPB4, v zvezi z 20/II členom istega zakona.
V času dogodka prometne nesreče sta bila po naših informacijah skupaj z direktorjem Benom Megličem v vozilu še njegov pomočnik Rafael Viltužnik in tiskovna predstavnica PU Maribor, Anita Kovačič Čelofiga, katera sta bila ves čas seznanjena z dogajanjem in sta utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja “Zlorabe uradnega položaja” po 257. členu KZ-1 NPB4 v zvezi z 20/II členom istega zakona.
Obrazložitev:
Beno Meglič je direktor Policijske uprave Maribor, zaposlen na Policijski upravi v Mariboru. Dne 8.12.2023 se je s službenim vozilom vračal iz poslovilne zabave sodelavca Jožeta Kerneže, kjer je bil od večih oseb viden, da je popil več alkohola od dovoljenega za varno vožnjo. Ob ca. 13.15 uri je bil Meglič z navedenim službenim vozilom in v službenem času udeležen v prometni nesreči, v Mlinski ulici v Mariboru. Nam neznani voznik je iz neznanega vzroka trčil v zadnji del službenega – civilnega vozila, ki ga je vozil Beno Meglič in mu tako povzročil manjšo premoženjsko škodo oz. je šlo za prometno nesrečo 1. kategorije (po ZPrCP). Povzročitelj je nato poklical na 113 OKC PU Maribor in prijavil navedeno prometno nesrečo.
V 2. odstavku 111. člena ZPrCP je določeno, da mora policist biti napoten in priti na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreče v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče.
V 3. odstavku 111. člena ZPrCP je določeno, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora policist priti na kraj prometne nesreče I. kategorije, če ga o prometni nesreči obvesti oseba, ki ni udeleženec prometne nesreče, in ugotoviti, ali voznik in vozilo izpolnjujeta pogoje za udeležbo v cestnem prometu po tem zakonu, zakonu, ki ureja voznike in zakonu, ki ureja motorna vozila. Če pri tem ugotovi kršitve v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za udeležbo v cestnem prometu, opravi postopek iz drugega odstavka tega člena.
V 4. odstavku 111. člena ZPrCP je določeno, da lahko policist odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov, potrebnih za odločitev o prekršku pri prometni nesreči z majhno poškodbo, ne glede na to, s katerim prekrškom je bila prometna nesreča povzročena, in o tem obvesti udeležence prometne nesreče. Preden pa policist odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov, mora ugotoviti, ali voznik in vozilo izpolnjujeta pogoje za udeležbo v cestnem prometu po tem zakonu, zakonu, ki ureja voznike in zakonu, ki ureja motorna vozila. Če pri tem ugotovi kršitve v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za udeležbo v cestnem prometu, ali se udeleženca prometne nesreče ne moreta sporazumeti o odgovornosti za povzročitev nesreče, opravi postopek iz drugega odstavka tega člena.
Operater na OKC je pravilno na kraj prometne nesreče napotil policijsko patruljo, da bi v skladu z določili 111. čl. Zakona o pravilih cestnega prometa-ZPrCP obravnavala prometno nesrečo 1. kategorije z udeležbo službenega-civilnega vozila, ki ga je vozil direktor PU Maribor Beno Meglič. Čez 12 minut je Beno Meglič kot direktor Policijske uprave Maribor poklical na OKC PU Maribor in z zlorabo svojega položaja direktorja Policijske uprave Maribor, preprečil obravnavo prometne nesreče s strani policistov, oziroma preklical prihod patrulje (po podatkih iz medijev naj bi operaterju OKC navedel, da je predolgo čakal na patruljo), kar pa ne bi smel storiti, saj bi policisti morali obravnavati navedeno prometno nesrečo v skladu z določili 111. čl. Zakona o pravilih cestnega prometa-ZPrCP. Ker je bil Beno Meglič v času prometne nesreče v službi s službenim vozilom, bi policisti morali glede na zakonsko določilo 2., 3. in 4. odstavka 111. člena ZPrCP, (predvsem pa glede internih določil v policiji o obravnavi prometnih nesreč z udeležbo službenega vozila v času službe) navedeno prometno nesrečo obravnavati, kar pa niso, saj jih je operater OKC PU Maribor po nezakonitem posredovanju Bena Megliča, odpoklical od obravnave.
V nadaljevanju je nesporno ugotovljeno, da je Beno Meglič skupaj z vodjo OKC Janijem Polič in Albinom Gradišnikom, poskušal prikriti dogodek in izbrisati vsebino posnetkov ter prirediti poročilo operaterja, ki je tistega dne sprejemal obvestila o prometni nesreči, s čimer so vsi imenovani utemeljeno osumljeni storitve kaznivega dejanja “Ponarejanje listin” po 251/II KZ-1-NPB4 v zvezi z 20/II in 34. členom istega zakona, saj so poskušali izbrisati posnetke prijave in povratnega klica, tako povzročitelja prometne nesreče kot tudi komunikacijo direktorja Bena Megliča. Prav tako naj bi uspeli popraviti vsebino zapisa dnevnega dogodka sporne prometne nesreče (DDOKC), da bi prikrili in spremenili zapis, ter tako prikrili storjeno kaznivo dejanje “Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic” s strani direktorja Bena Megliča. Vendar se popolnoma vsak naknadni poseg v Dnevnik dogodkov OKC (DDOKC) in snemalnik klicev da ugotoviti in izslediti njihova sporna ravnanja, v kolikor bo preiskava pošteno in korektno opravljena.
V nadaljevanju je ugotovljeno, da je direktor PU Maribor Beno Meglič zahteval od načelnika PPP Maribor, Vidovič Mateja, da naroči policistom, ki so bili napoteni na kraj prijavljene prometne nesreče, da popravijo vsebino svojih poročil, s poudarkom na dogajanje in obveščanje okrog napotitve na obravnavano prometno nesrečo. S tem sta direktor Beno Meglič in načelnik Matej Vidovič utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja “Zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic” po 257. členu KZ-1-NPB4 v zvezi z 20/II členom istega zakona, saj sta zlorabila svoj položaj izključno z namenom, da prikrijeta dejanske razloge in okoliščine pri nastali prometni nesreči ter si s tem direktor Meglič pridobi nepremoženjsko korist, to pa je preprečitev obravnave prometne nesreče, da se ne ugotovi njegovo stanje alkoholiziranosti v službenem času, s službenim vozilom.
Od poznavalcev razmer in javno dostopnih medijev je ugotovljeno, da bi naj bila v času dogodka v službenem vozilu z direktorjem Benom Megličem tudi njegov pomočnik Rafael VViltužnik in tiskovna predstavnica PU Maribor, Anita Kovačič Čelofiga, katera sta bila posledično priči prometne nesreče in neposredno seznanjena z vsem dogajanjem. S svojim vplivom sta prikrivala dejstva in okoliščine, da novica o dogodku ni prišla niti do zaposlenih na PU Maribor, kaj šele v javnost, saj so dogodek o prometni nesreči (zapis DDOKC) po posredovanju Viltužnika “zaklenili” in je zaposleni na celotni PU Maribor niso mogli videti ali prebrati. Čelofiga Kovačič Anita pa je s svojim vplivom poskrbela, da novica ni prišla v javnost preko večine medijev, s katerimi kot tiskovna predstavnica vsakodnevno sodeluje in je s tem prikrila novico javnega značaja, še posebej v danem primeru, ko je bil v prometno nesrečo vpleten direktor PU Maribor, njen nadrejeni. To vse potrjuje dejstvo, da je bilo nujno potrebno novico prikriti, vsaj dokler je ne bodo priredili ali pa jo celo popolnoma zamolčati, na kar kaže več kot 14. dnevni popolni molk, vse dokler novica o dogodku ni prišla v javnost. S tem dejanjem sta tudi Anita Čelofiga Kovačič in Rafael Viltužnik utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja “Zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic” po 257. členu KZ-1 NPB4 v zvezi z 20/II členom istega zakona.
Z navedenim dejanjem je Beno Meglič kot uradna oseba izrabil svoj položaj direktorja Policijske uprave Maribor in prestopil meje uradnih pravic ter s tem sebi pridobil nepremoženjsko korist (se je izognil zakoniti obravnavi prometne nesreče). Beno Meglič, skupaj s svojimi sostorilci, Rafael Viltužnik, Jani Polič, Albin Gradišnik, Anita Kovačič Čelofiga, Matej Vidovič, vodja izmene OKC z dne 8.12.2023 in drugi vpleteni policisti, so utemeljeno osumljeni več prej navedenih kaznivih dejanj, ki so jih vsi naklepno storili, da prikrijejo osnovno kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja direktorja Megliča, ki si je njim pridobil nematerialno korist. S tem je zelo okrnil ogled policije, česar bi se kot karierni policist, ki je deloval tudi na področju notranjih preiskav in integritete, moral zavedati, prav tako posledic svojega ravnanja, ki so popolnoma nedopustne in nestrokovne, celo škodljive za policijo.
Predlagamo, da temeljito preverite vse zgoraj navedeno, predvsem pa pridobite dokaze in sicer:
1. Posnetke telefonskih komunikacij in govornih komunikacij (po zvezah) v zvezi z navedeno prometno nesrečo.
2. Zberete obvestila od delavcev na OKC, ki so komunicirali v zvezi navedene prometne nesreče.
3. Zberete obvestila od policistov, ki so bili napoteni in nato preklicani za obravnavanje navedene prometne nesreče, preverite elektronsko poslovanje na PPP Maribor, dodaten poseg v poročila o napotitvi policistov na prometno nesrečo, kar bo nesporno razvidno iz službenega računalnika,
4. Zberete obvestila od povzročitelja navedene prometne nesreče, kateri se je z nezakonitim posredovanjem direktorja, prav tako izognil plačilu globe za povzročeno prometno nesrečo in v tem primeru gre celo za hujše kaznivo dejanje po 3. odstavku 257. člena KZ-1B.
5. Temeljito preverite in zavarujete sporni zapis o prometni nesreči (DDOKC) z dne 8.12.2023 ter morebitne nepooblaščene in naknadne posege vanj ( strokovnjaki IT).
Ugotovljeno je bilo, da naj bi bil Beno Meglič tistega dne na kolegiju oz. zaključku z ostalimi člani kolegija. Prav tako naj bi se tistega dne udeležil tudi poslovilne zabave, ki jo je pripravil inšpektor Jožef Kerneža, kateri bi se je upokojil.
Glede navedenega je podan sum, da je Beno Meglič tistega dne užival alkoholne pijače in bi se zaradi tega hotel izogniti zakoniti obravnavi policistov, saj je vedel, da bo moral opraviti preizkus alkoholiziranosti, v kolikor bi na kraj prišli policisti. saj bi moral on kot voznik v službenim času, ki je vozil službeno vozilo, imeti 0,00 promila alkohola v izdihanem zraku (navedeno je potrebno obvezno preveriti).
Zato predlagamo, da v zvezi tega opravite temeljito zbiranje obvestil, predvsem na kraju, kjer je bil ta zaključek in sicer z lastnikom lokala in natakarji, lahko si tudi pridobite na FURSU, plačan račun, ki ga je poravnal Jožef Kerneža in se bo zlahka videlo, ali so na zaključku uživali alkoholne pijače ali ne.
Ker verjamemo, da vam inšpektorji, načelniki in vodje ne bodo povedali resnice in bodo zagovarjali svojega direktorja, predlagamo preiskovalcem, da se posebej angažirajo in izvedejo predlagane ukrepe, najmanj toliko, kolikor se oni sami angažirajo, kadar obravnavajo ostale policiste. S svojimi dejanji so direktor Meglič in vsi ostali osumljeni globoko okrnili ugled policije s storitvijo kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, mediji pa policijo sodijo po slabem in ne po dobrem.
Preiskovalce prosimo in pozivamo, da zadevo temeljito in resno preverijo, saj je iz medijev razvidno, da sicer naj bi bil uveden notranje varnostni postopek, kar pa po našem mnenju ne bo izpeljano korektno in pošteno. Meglič Beno je po informacijah insiderjev, ki so dobro seznanjeni s tovrstno problematiko, v preteklosti, kot policist SD PU Maribor, v Oddelku za notranje preiskave in integriteto, sodeloval pri večih skupnih zadevah s sedanjim vodjo Sektorja za notranje preiskave in integriteto na Generalni policijski upravi, Borisom Praznikom, za katere viri pravijo, da so bile vse prej, kot zakonite in obstaja velika verjetnost, da bodo zamolčali pomembna dejstva in dokaze, ki potrjujejo znake posameznih kaznivih dejanj, ki so jih storili vsi navedeni, vsak na svojem področju in naklepno, da bi zaščitili Megliča pri svojem dejanju. Smo pa mnenja, da mora to zadevo preiskati zunanji, neodvisni organ, Specializirano državno tožilstvo.
Po informacijah iz PU Maribor je bil Meglič Beno v preteklosti že osumljen določenih odklonskih ravnanj in nekaterih kaznivih dejanj s področja “Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic”, zato obstaja velika verjetnost, da bo tudi v danem primeru poskušal narediti vse, da s svojimi sostorilci prikrije in ponaredi dokaze, ki dokazujejo njihova ravnanja. Po informacijah virov je Meglič Beno poznan, da s svojimi dejanji za lasten uspeh in obstoj, spravi v zmoto drug organ ali svojega nadrejenega, za uresničitev svojega cilja, tudi za ceno izrečenih opominov pred izredno odpovedjo ali z dosego izrednih odpovedi, kar mu je v preteklosti uspevalo. Glede na situacijo, v kateri se je Meglič ponovno znašel, bo zelo zanimivo spremljati početje vseh udeleženih v notranje varnostnih postopkih, predkazenskih postopkih, morebitnih kazenskih postopkih in kakšen bo dejanski izplen, glede na utemeljenost sumov in nesporne dokaze. Kajti dodatno smo prejeli informacije, kako se uslužbenci MNZ DPDVN med seboj pogovarjajo, da direktor Meglič po njihovo ni storil nič nezakonitega in da nekdo vse skupaj močno potencira in “napihuje”.
Ob vsem tem želimo opozoriti tudi na morebitno vpletenost v celotno zadevo Generalnega direktorja policije, Senada Jušiča, kajti ob naznanitvi prometne nesreče na OKC PU Maribor, so bili operaterji in vodja izmene OKC dolžni o dogodku obveščati Generalnega direktorja policije. Ali je bilo to storjeno in kako, mora biti nesporno razvidno iz zapisa dnevnika dogodkov OKC tega dne. V kolikor je bil GDP Jušić seznanjen s prometno nesrečo svojega direktorja in s tem, da je Meglič preklical prihod patrulje na kraj, pa hkrati opozorjen, da bi morala patrulja opraviti, izvesti nujno potrebne ukrepe na kraju, in ni odreagiral, je kot najvišji predstavnik slovenske policije enako odgovoren za nezakonito ravnanje. V kolikor ga OKC s temi dejstvi ni seznanil, pa so odgovorni na OKC še dodatno ravnali mimo vseh uradnih dolžnosti, ki jih imajo kot uradne osebe, ter s tem pripomogli k izvršitvi kaznivih dejanj.
V medijih se je pojavil tudi uradni odgovor policije na zastavljena novinarska vprašanja o dejstvih prometne nesreče, pri čemer je tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija navedel, da po vseh do sedaj zbranih obvestil in preverjanjih, ni ugotovljeno, da bi naj bil direktor PU Maribor Beno Meglič vinjen v času prometne nesreče. Tak odgovor se nam zdi skrajno neposrečen, saj alkoholiziranosti ne moremo ugotoviti nikakor drugače, kot s prisotnostjo policije na kraju in opravljenim alkotestom ali odvzemom krvi. Tega pa v danem primeru ni bilo. Sprašujemo se, ali je takšno javno zavajanje vrha policije, v skladu z integriteto in zakonitostjo delovanja tega organa?
Za konec nam je znano tudi to, da bi naj bil osumljeni Albin Gradišnik dne 12.12.2023 s strani direktorja Megliča predlagan v višji naziv Samostojnega policijskega inšpektorja v OKC, oddelku za operativo. Zakaj prav neposredno po prometni nesreči? Ali bi to lahko pomenilo zahvalo za uslugo, ki bi mu jo naj naredil s prikrivanjem dejstev dogodka? Dejanje močno spominja na korupcijo in klientelizem.
Na podlagi vsega navedenega pričakujemo zakonito in temeljito preiskavo, saj imate vse vzvode in dokaze, s katerimi morate kazniva dejanja privesti do obtožnice, mi Aktivni državljani samostojne Slovenije pa bomo s kazensko ovadbo vsekakor obvestili vse razpoložljive medije v državi.
Aktivni državljani samostojne Slovenije
3 komentarji