Po tem, ko nekdanje komunistične države rušijo kipe komunističnih zločincev, jih pri nas očitno spet postavljamo?
Saj ni res, pa je. Po ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve bi sedaj kulturna ministrica Asta Vrečko rada ponovno videla kipe Tita in skulpture revolucionarnega boja v državnih protokolarnih objektih. Očitno si “socialistična” ministrica, ki je ukinila muzej slovenske osamosvojitve, želi spet socializma in enopartijskega sistema, pod katerim je umrlo na tisoče Slovencev.
Prred kratkim je namreč na tviterju zapisala, da so na nekem strokovnem posvetu na Ministrstvu za kulturo ocenili, da je postavitev kipov v Pivki neprimerna, in nadaljevala: “Zato si na ministrstvu želimo, da kipi pridejo nazaj na posestvo Brdo, kamor tudi spadajo. Postavljeni bodo v sodelovanju vseh pristojnih strokovnjakov, da bodo zaživeli skupaj z ostalimi plastikami in parkovno ureditvijo ter čim bolj dostopni obiskovalcem.”
Ko govorimo o povojnih pobojih, o realnih ubitih otrocih, ženskah, manjšinah, mučenih vojakih, nad katerimi je bil storjen zločin ravno zaradi režima, ki mu je načeloval Tito, pogosto slišimo z iste politične strani, naj nehajmo preštevati kosti; da pustimo zgodovino zgodovinarjem. Brez medijske pozornosti, brez javne razprave, brez vzpostavitve jasne linije vzroka in posledic. Če že pustimo zgodovino, zgodovinarjem, potem naj tudi spomeniki revolucije ostanejo v muzejih, tako, kot v vsaki napredni državi 21-ega stoletja.
Umetniška dela, ki ponazarjajo določen del narodove zgodovine, si gotovo zaslužijo skrbno obravnavo in ohranitev, vendar pa je način le-te predmet zgodovinarjev, in ne samo kulturne politike.
vir: Domovina.je
1 komentar